Kmetijstvo je dejavnost, vezana na zemljo, katere glavna naloga je pridobivanje hrane. Pogoji za razvoj kmetijstva so relief (erozija, višina, oblikovanost), prst, podnebne značilnosti, izraba kmetijskih površin (način, vrste, intenzivnost) ter lastništvo zemlje (npr. velikost posesti).

Naravne razmere so neugodne

Reliefna oblikovanost in kraško površje omejuje intenzivno kmetovanje. Hribovsko kmetijstvo je do 30 % manj produktivno. Rodovitnih tal primanjkuje. Za izboljšanje pogojev uvajamo melioracije.

Družbeni dejavniki

• socialistično kmetijstvo -po II. sv. vojni so nacionalizirali veleposestva. S kolektivizacijo so zemljo razdelili kmetom ali državnim veleposestvom, ustanavljali državna posestva, kombinate in zadruge. Zasebnemu sektorju so z zemljiškim maksimumom omejili velikost posesti na 10 ha.
• zemljiška razdrobljenost (povezana je z dedovanjem in reliefom); povprečna kmetije je leta 2010 obsegala 6,4 ha obdelovalnih zemljišč. Leta 1991 je samo 0,6% kmetij imelo več kot 20 ha kmetijskih zemljišč (EU: 16,9% kmetij). Razdrobljenost so reševali z zemljiškimi zložbami (komasacijami).
• kmečka delova sila: Leta 2005 je bila več kot polovica gospodarjev kmetij starejših od 55 let. Več kot 40% kmetij ni imelo naslednika. Brez formalne kmetijske strokovne izobrazbe je leta 2010 bilo 64% gospodarjev kmetij (npr. na Nizozemskem npr. 11%).

Kmetijske panoge so odvisne od družbenih dejavnikov in tradicije ter naravnih danosti:

• poljedelstvo - predvsem na ravninah - žita, krmne rastline, okopavine, industrijske rastline
• živinoreja - intenzivna hlevska živinoreja, predvsem govedoreja ter tradicionalno perutninarstvo, prašičereja (na vzhodu) in planinsko pašništvo (alpski svet)
• sadjarstvo - subpanonska (jabolka, hruške) in primorska Slovenija (breskve,marelice, češnje)
• vinogradništvo (primorski, posavski in podravski rajon)
• pridelovanje vrtnin - zaledje večjih mest in ozek obalni primorski pas

Za intenzivno kmetovanje so značilne gojenje monokultur in specializacija, izčrpna uporaba znanja, kemizacija in uporaba mehanizacije ter velik in kakovosten pridelek (npr. ekstenzivno pašništvo je nadomestila intenzivna hlevska govedereja). Intenzivno kmetijstvo je velik onesnaževalec okolja.

Sonaravno kmetovanje - dolgoročno ne škoduje okolju, varuje naravne vire in trajno ohranja zemljo ter njeno rodovitnost za pridelavo hrane. Ekološko kmetovanje je način sonaravnega kmetovanja, ki upošteva ravnovesje v sistemu tla-rastline-živali-človek. Uporabljajo kolobarjenje, organska gnojila, živalim zagotovijo gibanje na pašnikih, prepovedano je krmljenje s krmami živalskega porekla, prepovedana je uporaba antibiotikov, hormonov in gensko spremenjenih organizmov.

Spreminjanje rabe tal

Kmetijska zemljišča se predvsem v vzpetem svetu opuščajo in nenačrtno zaraščajo s travo (ozelenjevnje) in gozdom (ogozdovanje). Leta 1953 je gozd poraščal 42,0%, leta 2012 pa 58,4% površja Slovenije. Negospodarna urbanizacija (širjenje blokovskih naselij, razpršen razvoj slovenskega podeželja in razprodaja zemljišč za zidavo, prometnice idr.) ogroža okoli 40% kmetijskih zemljišč.

Kmetijstvo je leta 1964 prispevalo 13% BDP, leta 2005 pa 1,9% BDP. Slovenija je leta 2013 sama pridelala 37% vse porabljene zelenjave, 63% krompirja in 71% porabljenih žitaric. Samooskrbo ocenjujejo na srednjih 85%.

Poleg kmetijstva med primarne gospodarske dejavnosti štejemo tudi

GOZDARSTVO >>

RIBOLOV >>

SOLINARSTVO >>