Solinarstvo je bila pomembna dejavnost  za razvoj primorskih krajev. Dejavnost solinarjev se omenja že v piranskih statutih iz leta 1274. Beneška republika je imela monopol nad pridelavo in prodajo soli na svojem ozemlju; kasneje ga je prevzela Avstrija. Prosto trgovino s soljo je uvedla šele leta 1819. Do takrat so sol tihotapili, pri čemer je večkrat prihajalo do spopadov med tihotapci ter nadzorniki. Konec 14. stoletja so s pomočjo mojstrov iz Paških solin tehnološko temeljito izboljšali pridelavo soli. Poslej so dugače pripravljali tla v solnih bazenih. Podlago (petolo) so pridobivali iz alg, sadre in slanega blata. Trda podlaga je omogočila pridobivanje čiste, bele soli. V solinah so solinarji delali celo leto. Zaradi oddaljenosti so gradili solinarske hiše, v katerih so prebivale solinarske družine v času pridobivanja soli in začasno skladiščile družinski solni pridelek.