4. VRSTE RELIEFA
Notranje in zunanje zemeljske sile preoblikujejo pokrajino in ustvarjajo tipične vrste reliefa.
4.1. REČNI RELIEF
Prevladujoč dejavnik nastanka so tekoče vode. V Sloveniji obsega okoli 2/3 površja. Za ta tip reliefa so značilne brzice in slapovi, naplavljene ravnine, mokroten svet, rečne terase in več vrst dolin ("V" doline, soteske ali kanjoni, vintgarske soteske, naplavljene ravnine, vršaji, rečni okljuki, rečne terase, tipični rečni izlivi...). Rečni relief se je v glavnem oblikoval z rečno erozijo in akumulacijo s pomočjo vode v rečnih strugah. Posamezna porečja in povodja so razmejena z razvodnicami... Več >
4.2. KRAŠKI RELIEF
zavzema 1/4 površja Slovenije. Za njegov nastanek sta pomembna voda in apnenec. Glavni dejavnik preoblikovanja površja je kemično preperevanje. Ločimo površinske in podzemne kraške oblike, izmed katerih so najpogostejši: kraška polja, vrtače, škraplje, kapniki, ponori, brezna in kraške jame. Z jamarstvom se ukvarja speleologija. Slovenski matični Kras je šolski primer krasa in je najznačilnejši svetovni kras z večino svetovnih evidentiranih kraških pojavov. Po slovenskem Krasu se podobna pokrajina kjerkoli na svetu imenuje kras (angl. carst, it.carso, nem. Karst). Več >
4.3. LEDENIŠKI RELIEF
je značilen za naš alpski svet. Izmed reliefnih oblik so najznačilnejše ledeniško preoblikovane doline, krnice, obvisele doline, ledeniška jezera, priostreni vrhovi in nasipi ledeniških moren (grobelj).
Ustrezni temperaturni pogoji za ledenike so visoko v gorah in na delih kopnega, daleč od ekvatorja - gorski in celinski ledeniki. 91% ledene mase se danes nahaja na Antarktiki.Če bi se stalila vsa ledena masa Antarktike, bi se morska gladina dvignila na vsem svetu za okoli 60 m.Na Zemlji se vsakih 200 - 250 milijonov let pojavljajo ledene dobe z ohladitvami in poledenitvami... Več >
4.4. OBREŽNI RELIEF
ob morskih obalah nastane značilno površje, ki so ga oblikovali morski valovi in tokovi, plimovanje in veter. Nastajajo erozijski (klifi) in akumulacijski pojavi (peščene sipine). Na 47 km dolgi slovenski obali so se oblikovale nasute položne obale (ob reki Rižani, Dragonji) ter klifi (ob strmih flišnih pobočjih - Strunjan, Piran). Poznamo različne tipe obal - dalmatinski tip (podolžni), fjordski tip, deltasti in lagunski tip... Več >
4.5. VETRNI RELIEF
je tipičen za suha in polsuha podnebna območja, priobalni svet ter območja, ki so izpostavljena močnemu delovanju vetrov. Z odpihovanjem (deflacijo) in vetrno erozijo nastajajo različni tipi puščav - peščene, kamnite, skalnate. Veter razpihuje tudi pesek na priobalnih morskih in jezerskih območjih več km v notranjost in ustvarja sipine. Priobalne sipine se pojavljajo zlasti ob nizkih obalah, ki so močneje izpostavljene vetru (obale Francije, Nizozemske, Danske idr). Vetrni nanos je tudi puhlica, zračna drobnozrnata usedlina, ki prepereva v najbolj rodovitne prsti...Več >
4.6. VULKANSKI RELIEF
Vulkanske kamnine pokrivajo velik del zemeljskega površja in v celoti pokrivajo oceanska dna.Večina kopenskih vulkanov leži vzdolž stikov litosferskih plošč. Za vulkanske pokrajine so tipični številni vulkani in spremljajoči pojavi. Več >
Nassin model rečnega preoblikovanja površja - reke v gorah zaradi strmca material odnašajo ter ga v ravninskem svetu odlagajo. Nastanejo vršaji (V) - "pahljače" akumuliranega rečnega materiala. Svojo pot reke končujejo na obali (modra barva) z izlivi v morje.
ledeniški relief... Več >
rečni relief
dolino Kolpe je oblikovala reka z erozijo in akumulacijo
slap v dolini Soče in brzice Krke (klik)
nasuta dolina
obalni klifi na slovenski Obali in sipine v Devonu (klik)