4. GOSTOTA IN RAZPOREDITEV PREBIVALSTVA

| kazalo | navodila | naloge | viri |
4.1. RAZPOREDITEV PREBIVALSTVA JE NEENAKOMERNA

V Sloveniji je leta 2014 živel 101 prebivalec/km2 (Nizozemska in Belgija npr. več kot 300 prebivalcev na km2, Švedska in Norveška 10 - 20 preb./km2). V resnici so znotraj Slovenije velike razlike med redko in gosto naseljenimi območji (občina Ljubljana 1019 preb./km2, najredkeje pa občina Solčava 5 preb./km2).

 

 

 

. Gostota prebivalstva

4.2. NARAVNI DEJAVNIKI RAZPOREDITVE PREBIVALSTVA
Višje reliefne lege so redkeje poseljene zaradi hladnejšega podnebja. Prebivalstvo je zgoščeno v reliefno uravnanem svetu (nižine, dna kotlin, dolin in kraških globeli). Največja naselja so v kotlinah (Ljubljana, Celje, Kranj, Velenje) in nižinah (Maribor, Murska Sobota) ter v obalnem območju. Čeprav je ravnega sveta le 1/6 slovenskega površja, živijo danes na njem kar 3/4 ljudi. Na poselitev gričevnatega ali hribovitega sveta močno vplivata prisojna in osojna lega. V gričevnatem svetu so na prisojnih pobočjih večinoma vinogradi in zidanice, naselja pa ležijo na vrhovih slemen (Slovenske gorice, Goriška brda). Osojna pobočja so pokrita z gozdom. V hribovitem svetu Predalpskega hribovja najdemo na prisojnih pobočnih terasah strnjena naselja, podobne prisojne lege pa zavzemajo tudi samotne kmetije. Zelo redka sklenjena naselja segajo v Sloveniji nad nadmorsko višino 1000 m, najvišje samotne kmetije pa tudi čez 1300 m.

. Zgostitve:

  • ravnine
  • prisoje
  • obalni pas
  • mestna središča
4.3. DRUŽBENI DEJAVNIKI RAZPOREDITVE PREBIVALSTVA

Po 2. svetovni vojni so ljudje opuščali kmetijsko dejavnost. Veliko kmečkega prebivalstva v Sloveniji je zapustilo hribovska območja in si poiskalo zaposlitev v večjih industrijskih krajih in mestih v dolinah in kotlinah. L;judje že desetletja zapuščajo tudi prometno odmaknjene predele in obrobna območja v bližini državne meje. Prebivalstvo se tako na eni strani zgošča v nekaterih nižinah in kotlinah, na drugi strani pa imamo izrazita območja praznjenja ali depopulacije v hribovitih in odročnih predelih. To je bilo povezano z industrializacijo (širjenje in razvoj industrije). Z industrializacijo se je v Sloveniji širila urbanizacija - širjenje mest in mestnega načina življenja.

Po letu 1981 je na območjih zgostitve prebivalstva prišlo do zasuka - prebivalstvo se je iz mest začelo izseljevati na njihova obrobja. Govorimo o suburbanizaciji. Na obrobju mest in v njihovi okolici danes živijo skoraj tri četrtine slovenskega prebivalstva. K njihovi razširitvi je v veliki meri prispeval avtomobilizem in onesnaženo okolje v večjih mestnih naseljih.

Posebna značilnost Slovenije je velika razpršenost naselij (okoli 6000 naselij). Po drugi strani imata samo dve mesti več kot 100.000 prebivalcev. Slovenija po 2. svetovni vojni ni tako hitro širila svojega glavnega mesta, kot se je to dogajalo v drugih tedanjih jugoslovanskih republikah (npr. Makedoniji). To je posledica naše načrtne odločitve za policentrični (več centrov) razvoj, ki pomeni razvijanje več manjših regionalnih središč in ne samo državne prestolnice.

. Opuščanje kmetijske dejavnosti

  • depopulacija

, Ubanizacija industrijskih središč

  • selitev na obrobja mest
  • razpršenost naselij
<<<<