2. GIBANJE PREBIVALSTVA - naravno in selitveno

| kazalo | navodila | naloge | viri |

 
2.1. NARAVNO GIBANJE PREBIVALSTVA

Naravno gibanje prebivalstva izraža število živorojenih otrok in število umrlih. Leta 2013 se je v Sloveniji v povprečnem dnevu rodilo 58 in umrlo 53 ljudi.

Rodnost ali nataliteta je število živorojenih otrok na 1000 prebivalcev. Izražamo jo v promilih (tisočinah). Slovenija ima nizko stopnjo rodnosti, ki se od leta 2003 nekoliko zvišuje. Hkrati se v Sloveniji podaljšuje življenjska doba, kar je eden od vzrokov za staranje prebivalstva. Pri nas je praviloma nataliteta večja na podeželju kot v mestih. To pa ne velja za reliefno težko dostopna in prometno odmaknjena območja, kjer je zaradi ostarelega prebivalstva in odseljevanja naravni prirastek celo manjši kot v mestih. Pri nas se v povprečju rodi več fantov kot deklic. Najrazumlivejši pokazatelj rodnosti je povprečno število živorojenih otrok, ki jih rodi ena ženska v svojem življenju. Konec 19. stoletja so ženske v Sloveniji rodile v povprečju skoraj pet otrok, danes pa le enega do dva.

Smrtnost ali mortaliteta je število umrlih na 1000 prebivalcev v enem letu. Pri nas je stopnja mortalitete pri moških večja kot pri ženskah. Glavni vzroki smrti so bolezni srca in ožilja ter različne vrste raka, v evropskem vrhu po številu umrlih pa smo tudi po številu samomorov in po številu umrlih v prometnih nesrečah. Razlika med rodnostjo in smrtnostjo je naravni prirastek. Če je smrtnost večja od rodnosti, je naravni prirastek negativen!

Naravno gibanje prebivalstva... Več >>>

 

. Naravno gibanje prebivalstva

  • rodnost (nataliteta), dejavniki
  • smrtnost (mortaliteta), dejavniki
  • naravni prirastek, negativni nar.prir.
2.2. SELITVENO GIBANJE PREBIVALSTVA - MIGRACIJE

Migracije so prostorska gibanja prebivalcev. Ločimo odselitve (emigracije) in priselitve (imigracije). Poznamo več vrst migracij - posamične in skupinske selitve, notranje in zunanje ter stalne in začasne (študentje, zdomci začasno delajo v tujini, izseljenci se izselijo za stalno). Posebna vrsta selitev so dnevne migracije (npr. vsakodnevna pot od doma v službo ali šolo), ki so se okrepile v zadnjih desetletjih zaradi izboljšanja prometnih povezav. Vzroki za selitve (migracije) so lahko gospodarski (npr. zdomci odidejo za nekaj let na delo v Nemčijo), politični (npr. osebe, ki so ogrožene iz različnih političnih vzrokov, se izselijo v varno državo in zaprosijo za politično zatočišče - azil), verski (npr. čas protestantizma v 16. stoletju, izseljevanje Židov) itd.

Na ozemlju Slovenije lahko v zgodovinskem razvoju spremljamo različne vzroke selitev. Več >>>

 

. Migracije

  • emigracije
  • imigracije

. Vrste selitev

. Vzroki selitev

  • verski
  • politični
  • gospodarski

. Selitve na Slovenskem

  • izseljenci
  • zdomci
  • "beg možganov"
2.3. GIBANJE ŠTEVILA PREBIVALSTVA

Število prebivalstva na ozemlju Slovenije že zadnji dve stoletji narašča. V Sloveniji je 31. decembra 2013 živelo 2.058.821 ljudi; 51% je bilo žensk in 49% moških. Stari smo bili povprečno 42,3 let - od 0 do 14 let starih prebivalcev je bilo 15%, starejših od 64 let 17% in prebivalcev srednjih let 68%.

Rast prebivalstva ni bila enakomerna, saj se je spreminjalo število rojstev, smrti in selitev. V različnih obdobjih se je zaradi različnih dejavnikov spreminjalo tudi število priselitev in odselitev. Vojne niso bile čas povečevanja števila prebivalstva. Ob prehodu tisočletja je bila rodnost nižja od umrljivosti, ki se je povečala. V zadnjem desetletju se je povečevalo število odselitev, a tudi priselitev in v Sloveniji od leta 1999 beležimo več imigrantov kot emigrantov.

 

 

. Rast števila prebivalstva na Slovenskem

  • dejavniki
  • gibanje števila prebivalstva in vzroki

 

<<<<