Replika prvega vlaka, Montreal (Kanada), 1838
Leto dni za odprto prvo železniško progo (Stockton - Darlington, Velika Britanija, 1825), je v Kanadi vozil prvi severnoameriški vlak. 24. julija 1826 je lokomotiva iz Laprairieja v St. Johns (14 km) v 45 minutah privlekla vlak s 6 vagoni. Tiri so bili izdelani iz 6-centimetrskih borovih letev, ki so bile na vrhu zaščitene s kovinskimi trakovi in povezane z vijaki.
V naslednjih desetletjih so zgradili številne ozkotirne lokalne rudarske in gozdarske proge ter jih navezali na nastajajoče glavne poti. Konec 19. stoletja so gradnjo pospešile zlate mrzlice. Na Yukonu še vedno deluje turistična ozkotirna železniška povezava The White Pass Route (iz aljaškega pristanišča Skagway, čez prelaz White Pass v Whitehorse, glavno mesto kanadskega Yukona).
Podjetje "Kanadske pacifiške železnice" je 7. novembra 1885 povezalo atlantski Montreal in pacifiški Vancouver s transkanadsko železniško povezavo.
Povezava transkontinentalne železnice ZDA, 1869
10. 5 . 1869 sta se v Utahu združila Central Pacific in Union Pacific. S tem je bila sklenjena železniška povezava vzhodne in zahodne ameriške obale. Gradnja je bila eden največjih ameriških tehnoloških podvigov 19. stoletja. Pacific Railroad je postal ključna povezava za trgovino, potovanja in naseljevanje. Transcontinental Express je 4. 6. 1876 iz New Yorka v San Francisko prispel v 83 urah in 39 minutah. Še deset let prej je isto potovanje po kopnem ali po morju trajalo več mesecev.
Na severovzhodu (Bo-NY-Wash) so po letu 2000 Amtrakove hitre železniške povezave Acela podeseterile promet potnikov. Načrtujejo hitro povezavo med San Franciscom in Los Angelesom, od leta 2017 pa deluje finančno zelo uspešna floridska povezava Orlanda z Miamijem.
Grand Central Terminal, New York (1913).
Na postajo vodi 67 tirov, ki se končajo na 44 peronih v 2 etažah. Terminal je prerasel in postal pravo trgovsko in poslovno središče, z neposredno povezavo do hotelov, s trgovinami, z gostišči in bari, umetnostno galerijo in celo z gledališčem. Postaja je danes zaščitena kot kulturni spomenik in je namenjena le lokalnemu in primestnemu prometu, na njej pa se vsak dan gnete 750.000 ljudi.
