HITRA URBANIZACIJA Urbanizacija je proces rasti in širjenja mest ter mestnega načina življenja. Leta 1790 so bile ZDA kmetijska država (95 % kmečkega prebivalstva). Več kot 15 tisoč prebivalcev so imeli le Philadelphia, New York in Boston, medtem ko je bil jug države skoraj v celoti kmečki. Danes je kmečkega prebivalstva pod 5 %. Podeželskih naselij po evropskem vzoru ne poznajo, pač pa živijo na velikih kmetijah. V Severni Ameriki ni mest s srednjeveško zasnovo ali stoletnih podeželskih naselij. Mestna (urbana) območja so se razvila predvsem z močno industrializacijo ob koncu 19. stoletja. Leta 2017 je 83 % prebivalstva živelo v mestih. Največja mesta so New York (8,62 milijona prebivalcev), Los Angeles (4,00), Toronto (2,73), Chicago (2,72), Houston (2,31), Montreal (1,71), Phoenix (1,63), Philadelphia (1,58), San Antonio (1,51), San Diego (1,42), Dallas (1,34), Ottawa (0,93), San Francisco (0,88), Fort Worth (0,87), Seattle (0,72), Washington (0,69), Boston (0,68), Detroit (0,67), Vancouver (0,63), Atlanta (0,49) in Miami (0,46). New York > Toronto >   New York - je po številu prebivalcev največje mesto v Severni Ameriki. Že več kot stoletje je eno najpomembnejših svetovnih trgovinskih in finančnih središč.   V Severni Ameriki je urbanizacija potekala zelo hitro. Zaradi hitrega razvoja in širjenja se mesta zlijejo v somestja. V ZDA so nastala tudi ogromna mestna območja brez jasnih mej z več milijoni ljudi - megalopolisi ali megacities... Več >

Zgradba in urejenost velemest Jedro velemest je downtown (poslovno, komercialno, kulturno in upravno središče mesta z avenijami in prečno potekajočimi ulicami), ki se širi na notranji del mesta (prehodna cona z različnimi dejavnostmi, videzom in funkcijami) in konča v predmestjih (območja suburbanizacije). Selitvam v predmestja sledijo tudi dejavnosti, delovna mesta, storitve (trgovine, šole, podjetja, hoteli).   Los Angeles - značilna zgradba mesta: downtown, notranje mesto in predmestja.   Velika gostota prebivalstva na majhnem prostoru zahteva nove načine bivanja in življenjskega sloga, povzroča pa tudi ekološke probleme. Kvaliteta življenja v velemestih je slabša zaradi bolj onesnaženega zraka, večjega hrupa, premalo gibanja in manj kakovostne prehrane, slabših stanovanjskih razmer idr. Posledično na obrobju mest nastajajo nove soseske, v katere se priseljuje premožnejše prebivalstvo iz mestnih sredič - proces imenujemo suburbanizacija. Suburbanizacija v Chicagu - iz notranjega mesta v predmestja.   Suburbana območja v Melbournu