ZDA IN KANADA STA DRŽAVI PRISELJENCEV

Mulberry Street, 1900 - "Little Italy" je bila mestna četrt Italijanov v New Yorku

 

AMERICAN DREAM

V Severni Ameriki so priseljenci leta sestavljali petino (19,5 %) vsega prebivalstva - v Kanadi 22 % prebivalstva, v ZDA 17 %. V obdobju 1870-1920 je v Severno Ameriko prispelo več kot 25 milijonov priseljencev. Do leta 1910 je v ZDA živelo 13,5 milijona priseljencev, leta 2017 pa 55 milijonov.

 

Slovenci v Ameriki >

 

Prepad med razvitimi in nerazvitimi je vedno večji. Komunikacijske in infomacijske poti so dostopne vsem. Zaradi slabih življenjskih pogojev, političnega preganjanja ali vojn se vedno več ljudi iz nerazvitih držav odloča za selitev v razvite demokratične države, kjer so življenjske razmere boljše. Možnosti pa so omejene. Vsaka razvita država s svojo politiko uravnava količino zakonitega priseljevanja. Želje so večje od možnosti, zato je vedno več nezakonitega priseljevanja.

 

OMEJEVANJE PRISELJEVANJA

Do leta 1910 je v ZDA živelo 13,5 milijona priseljencev. Leta 2017 je v ZDA bilo 53 milijonov priseljencev, v Kanadi pa 8 milijonov. Istega leta so ZDA sprejele 1,18 milijona zakonitih priseljencev. Tretjina južnoameriških in polovica mehiških priselitev je nezakonitih.

Posamezne ameriške oblasti, skladno s svojimi političnimi usmeritvami, različno obravnavajo problem priseljevanja. Čeprav je Amerika dežela priseljencev, priseljevanje omejuje.

V 80. letih 19. st. stoletja so močno omejili priseljevanje iz Azije. Večini judovskih beguncev, ki so bežali pred nacisti in drugo svetovno vojno, je bil vstop v ZDA prepovedan. Pred letom 1965 je bilo mogoče prosto priseljevanje le za priseljence iz Zahodne Evrope. Po terorističnih napadih 11. 9. 2001 so priseljensko politiko zaostrili. Danes poskušajo zajeziti dotok priseljencev iz Srednje in Južne Amerike z gradnjo zidu na ameriško-mehiški meji.

 

Na 3141 kilometrov dolgi meji med Mehiko in ZDA od leta 1990 stojijo ograje in zidovi, s katerimi poskušajo zaustaviti priseljevanje revnih Mehičanov v bogato severno sosedo.

Graditev zidov tudi zanika temeljno načelo o pravici do svobode in odprtosti do zatiranih, ki so ga ZDA zastopale skozi svojo zgodovino. Kljub dejstvu, da na meji vsako leto ujamejo milijon ljudi, se priseljevanje ne ustavi. V obdobju 1999-2012 je pri ilegalnem begu v lepše življenje umrlo 2269 oseb.

Predsednik Donald Trump je leta 2019, kljub nasprotovanju kongresa, začel z gradnjo zidu na meji z Mehiko.

 

Leta 2012 je imelo 11 milijonov Latinoameričanov volilno pravico. Njihov gospodarski in politični vpliv se povečuje, zato se bodo morale politične elite krepko boriti za glasove teh volilcev. Graditev zidov se še nikoli ni izkazala za trajno in učinkovito sredstvo pri preprečevanju selitev.

Med letoma 1870 in 1920 je v ZDA prispelo več kot 25 milijonov priseljencev.

 

Leta 1892 so na otoku Ellis odprli prvo postajo za priseljevanje.

 

Leta 1924 so ustanovili Border Patrol za zatiranje nezakonitega priseljevanja. Leta 1990 je bilo na meji 3992 policistov, leta 2018 pa že 16348.

 

Med ilegalnim prečkanjem južne meje ZDA je od leta 1999 do leta 2012 zaradi različnih vzrokov umrlo več kot 2200 ljudi.

"Priseljenci so vedno bili pomemben gospodarski faktor - s svojo potrošnjo prispevajo h gospodarski rasti in plačujejo davke. Nepogrešljivi so kot delovna sila v kmetijstvu, prehrambeni industriji, gradbeništvu in zdravstveni negi. Kljub temu v ZDA vedno znova dvignejo glasove proti priseljevanju, predvsem v predvolilnem obdobju. Z ugodnejšo imigrantsko politiko omejijo tudi ilegalno priseljevanje, ki ga vodijo kriminalne združbe in ki priseljence sili v delo na črno, s katerim ima država samo stroške, davki pa izostanejo..."

(Clark Hoyt, The New York Times, 2010)

 

Ameriški predsodki o priseljencih :

  • Imigranti odžirajo delovna mesta Američanom.
    • Imigranti ne odžirajo delovnih mest, ampak s svojim zaposlovanjem zapolnjujejo "niše" v ameriški zaposlitveni strukturi oziroma se lotevajo poslov, ki Američanov ne mikajo (80 %). V samo 6 % poklicev zasedajo priseljenci do 10 % delovnih mest.
  • Imigranti obremenjujejo sistem socialne države (welfare).
    • V celoti prejema socialno podporo le okoli 4 % priseljenih oseb. Pri višini osebnega dohodka povprečni imigrant v 8-10 letih dohiti neimigrantskega Američana.
  • S poplavo imigrantov se poveča kriminal.
    • V zadnjih 50 letih se razmerje med številom imigrantskih (1,6 % vseh moških med 18. in 40. letom starosti) in neimigrantskih (3,3 % vseh moških) povzročiteljev kaznivih dejanj ni spremenilo, kljub povečanju priselitev.
  • Izobrazbena sestava priseljencev je nizka.
    • Nizka je izobrazbena sestava Mehičanov in beguncev z Indokitajskega polotoka. Priseljenci iz preostalih delov sveta imajo nadpovprečno izobrazbo - velika večina najmanj srednješolsko, več kot polovica Filipincev in Japoncev univerzitetno. 72 % zaposlenih v tehnoloških parkih Silicijeve doline in Seattla je priseljencev.

(Stanford University, 2015)