Že pred ustanovitvijo ZDA so bili prvi slovenski priseljenci katoliški misionarji in domnevno manjša skupina protestantov, ki so v 30. letih 18. stoletja ustanovili naselbino Ebenezer (Georgia).
S prihodom katoliškega misijonarja Friderika Barage v začetku 19. stoletja na območje Velikih jezer (1830) se začne doba večjega priseljevanja slovenskih katoliških misijonarjev, ki so delovali med Indijanci in evropskimi priseljenci.
Prihajali so posamezni potujoči trgovci, iskalci zlata, rudarji, agrarni delavci in po l. 1865 so v Minnesoto prihajali slovenski kmetje in ustanovili prve slovenske naselbine v ZDA (v okrajih Brockway in Albany). Mnogi potujoči trgovci so postali bogati poslovneži v St. Louisu (Missouri), Chicagu (Illinois) in Cincinnatiju (Ohio).
Ohranjena izseljenska pisma ter tiskani in arhivski viri nam dokazujejo, da so se ti prvi priseljenci dobro vključevali v ameriško družbo. Neizmerna prostranstva Amerike, svoboda duha in gospodarskih možnosti so jih navduševali, rojake v domovini pa so opozarjali na trdost življenja in dela, kar pa je nudilo višji standard kot doma.
Množično priseljevanje Slovencev po l. 1890 je zaustavila šele omejitvena priseljenska zakonodaja ZDA z uvedbo "kvotnega sistema" l. 1924. Po ocenah se je v tem času priselilo v ZDA več kot 250.000 Slovencev. Zaposleni so bili največ v rudnikih, premogovnikih, jeklarnah in železarnah, v manjšem številu tudi v kmetijstvu in storitvenih dejavnostih. Mnogi so postali gostilničarji, trgovci in poslovneži. Slovenci so ustanavljali lastne župnije, kulturna društva, podporne organizacije, časopise itd. Prvi slovenski časopis v ZDA je bil "Amerikanski Slovenec", ki je začel izhajati v Chicagu leta 1891. To je bil čas tesnih stikov med slovenskim in ameriškim prostorom, ki so ga omogočili časopisi, izseljenska pisma in osebni stiki.
Po letu 1947 je prišlo v ZDA manjše število političnih emigrantov. Sodobno priseljevanje v ZDA pa je del t. i. bega možganov, zlasti iz znanstvenih, umetniških in kulturnih krogov.
Po popisu prebivalstva ZDA leta 2000 se je 176.691 Američanov opredelilo za slovensko poreklo. Leta 2019 so Slovenci v ZDA izdajali 10 glasil ter bili povezanih v 29 slovenskih izseljenskih organizacij in društev. V Kanadi je bilo leta 2006 35.940 Slovencev, največ v provincah Ontario, Britanska Kolumbija in Alberta. Danes v državi deluje 31 slovenskih organizacij in društev ter 5 župnij, ki skupaj izdajajo 7 slovenskih glasil.
Če so se priseljenci srečali s številnimi težavami pri vključevanju v ameriško družbo zaradi neznanja jezika, novega socialnega in kulturnega prostora itd., so njihovi otroci in vnuki brez večjih težav sprejemali ameriški način življenja. Vedno več jih je študiralo in mnogi so postali pomembni in uspešni gospodarstveniki, vojaki, politiki, znanstveniki, kulturniki, umetniki itd. (Klemenčič, 1991)
Časopis slovenskih izseljencev Slovenski ameriški časi
je leta 2013 objavil, da 17 % vnukov slovenskih izseljencev ne zna govoriti slovensko. da je 58 % slovenskih izseljencev vključenih v slovenska društva, da se prireditev udeležuje tretjina izseljencev in da jih samo desetina še ni bila v Sloveniji.
Friderik Irenej Baraga
je bil slovenski misijonar, škof, popotnik in slovničar (1797, Knežja vas pri Trebnjem - 1868, Marquette, Michigan). Leta 1830 je odšel v ZDA misijonarit med Indijance. Bil je posvečen v škofa v Cincinnatiju v Ohiu, njegovo prvo škofovsko mesto je bilo Sault St. Marie, ki pa ga je prenesel v Marquette. V kripti stolnice v mestu Marquette je tudi pokopan. Pomembni sta predvsem njegova slovnica in slovar očipvejskega jezika. V tem jeziku je napisal tudi nekaj nabožnih knjig. Baraga je prebivalce v Ameriki tudi poučil kako se sadi in vzgaja sadna drevesa in jim omogočil izboljšanje življenje.
Oglas v Domoljubu, 1904.
Koliko je stala pot v Ameriko? Konec 19. st. je bil pri nas 1 goldinar vreden 100 krajcarjev. Leta 1860 je učiteljska plača na OŠ znašala 250-500 goldinarjev, čevljar ali krojač sta zaslužila 200-400 goldinarjev, šef železniške postaje pa 400-700 gld. Steklenica kisle vode je stala 20 krajcarjev. Dninar je dnevno zaslužil 100, tesar pa 80-90 krajcarjev. 1 bokal vina je bil vreden 35 krajcarjev, 1 hlebec kruha 12 krajcarjev.
Za izseljence se je pot do Amerike začela z nakupom vozovnic. Na Kolodvorski ulici v Ljubljani se je nahajala večina izseljenskih pisarn (7), ki so organizirale kompletno pot. Po nakupu karte so se z vlakom odpeljali proti atlantskim pristaniščem. Večina Slovencev je potovalo z vlakom prek Trbiža, Basla, Buchsa in Pariza do Le Havra oziroma Cherbourga na atlantski obali. Prvi stik z Ameriko je večina izseljencev doživela v New Yorku, ki je bil najbolj prometno priseljensko pristanišče v državi. Od tam so se odpeljali do želenega cilja, kjer so jih čakali svojci ali rojaki, ki so jim pomagali pri prvih korakih v novem življenjskem okolju.
Kraj Traunik (Michigan) so leta 1926 poimenovali Slovenci.
Frankie Yankovic (Kralj polke v ZDA) - med svojim glasbenim ustvarjanjem je posnel več kot 200 pesmi. Slovensko polko je iz gostinskih lokalov prenesel na radio in televizijo. Leta 1986 je dobil Grammyja za najboljšega izvajalca polke. Prodanih je bilo več kot 30 milijonov njegovih plošč.
Jakob Zupan je izumitelj ene izmed najbolj razpoznavnih predmetov ameriškega načina življenja – poštnega nabiralnika (1880). Do takrat so poštarji pošiljke prevzemali in oddajali osebno.
Pravnik Frank Lovše je postal župan Clevelanda in s tem tudi prvi župan slovenskega rodu v katerem od ameriških velemest. Postal je tudi senator in guverner države Ohio.
France Rode je bil v 70. letih del ekipe, ki je naredila prvi žepni kalkulator. Joseph Sutter, “oče” boeinga 747, je slovenskega porekla.
Ameriški Slovenci so si častne nazive prislužili tudi v vojski, denimo Ferdinand Češarek, ki je bil general ameriške armade, in Ronald Zlatoper, admiral flote na Pacifiku.
Danes so med najbolj prepoznavnimi slovenskimi športniki v ZDA košarkarja Goran Dragić in Luka Dončič ter hokejist Anže Kopitar.
Potica v Beli hiši in kranjske klobase za astronavte
Najslavnejša Slovenka v ZDA je prva dama Melania Trump, soproga 45. ameriškega predsednika.
Slovenska potica v Beli hiši - leta 1960, ko je postal predsednik ZDA John Kennedy, so v Beli hiši pojedli 12 kranjskih potic (25 kg), ki jo je spekla Uršula Ambrožič iz Evelth, Minnesota.
Sunita Williams
Slovenskega rodu so tudi štirje astronavti, med njimi Sunita Williams (po očetovi strani je Indijka, po mamini pa Slovenka). Ob njenem odhodu v vesolje so v božičnem paketu z njo poletele tudi kranjske klobase. Za vesoljsko agencijo Nasa delajo (ali so delali) tudi Dušan Petrač, Uroš Seljak in Anže Slosar.