LISTNATI GOZD
Gozdovi pokrivajo polovico površja Kanade ter tretjino ZDA. Zimzeleni borealni in "gorski" gozdovi proti J in JV prehajajo v mešane in listnate gozdove. Poleg zimzelenih iglavcev prevladujejo listavci - javor, hrast, bukev, gaber, breza in jesen ter številne divje rože, nekatere gobe, mah in praproti.
Rjave prsti listnatih gozdov so rodovitne zaradi veliko humusa in drugih organskih odpadkov. Gnitje na gozdni tleh tvori novo prst, ki daje rastlinam hranila. Prsti so zračne in dobro zadržujejo vlago.
Naravno oblikovan gozdni ekosistem je najvišje razvita razvojna vegetacija na kopnem. Gozdni ekosistem ogroža edino človekova dejavnost - krčenje zaradi gospodarske uporabe in širjenje grajenih območij. Naravni gozd se danes umetno spreminja v gospodarski gozd. Ljudje spreminjajo naravno sestavo gozdov z umetnim zasajanjem gospodarsko pomembnejših drevesnih vrst.
Pomen gozda:
- blaži vetrove,
- zadržuje vlago (hrast dnevno izčrpa 190 l vode),
- preprečuje odnašanje prsti,
- čisti zrak (1 drevo porabi 12 kg CO2/leto in proizvede kisika za letno porabo 4-članske družine),
- predstavlja življenjski prostor številnim živim bitjem,
- ima ogromne zaloge gospodarskega lesa ter
- ima socialno funkcijo (rekreacija, izobraževanje, ugodno okolje, nabiralništvo in čebelarstvo...).
Listnati gozdovi v S Ameriki uspevajo na območju med 35° - 48° severne geografske širine. Prilagojeni so na menjavanje letnih časov.
1 ha gozda v enem letu absorbira 6 ton CO2 (4 tone CO2 proizvede en čezoecanski let).
Javor je uradni simbol Kanade. Javorjev list simbolično označuje odgovorno ravnanje z gozdovi.
