Jezika se otroci naučijo predvsem ob poslušanju pogovorov in pripovedovanju literarnih besedil, ob poslušanju glasnega branja, s pripovedovanjem, opisovanjem, ob izmišljevanju zgodbic in pesmic ter izštevankah, rimah, šaljivkah, ugankah in ostalih besednih igrah (Kurikulum za vrtce, 1999).

 Jezikovne dejavnosti so ene izmed ključnih za razvoj govora in ker je razumevanje jezika temelj narodne identitete, smo se v enoti Ringa Raja v mesecu februarju posvetili področju jezika. Kot uvod v ta mesec kulture smo skupaj z otroki raziskovali pesnitve našega največjega pesnika Franceta Prešerna, plesali z Urško in Povodnim možem, objokovali usodo Lepe Vide, se veselili pod senčico hladne Lipice, predvsem pa doživljali bogastvo rime in ritma besed. Kulturni praznik smo praznovali s krajšo prireditvijo, na kateri so se otroci predstavili z deklamacijami, petjem in plesom.
Vsakodnevno smo se z otroki igrali različne besedne igre, reševali miselne uganke, osvajali nove zbadljivke in si izmišljevali rime. Presenetilo bi vas, kakšni mojstri znajo biti otroci pri kovanju le-teh. Le kdo zmore uganiti, koliko besed se je znašlo v naši najdaljši rimi, začenši z besedo »sobana«?
Seveda pa se otroci niso urili le v kovanju rim, besed …
Njihova ustvarjalnost se je izlila tudi na papir, ko so z različnimi tehnikami upodabljali Prešernov portret; od klasičnega z ogljem, pa vse tja do Warholl-ove pop-art metode slikanja in mešanja barv.

V drugi polovici meseca smo pustovali in rajali. Skozi literarno doživljanje zgodbe Mali kurent (M. Stergar), ki je bila navdih za čudovite likovne izdelke, smo z otroki potovali po slovenskem etnografskem prostoru ter spoznavali tudi tiste manj znane pustne šeme, šege in običaje.