Poezija cveti na vseh uradnih in neuradnih nivojih kulture, v vseh jezikih in barvah tega sveta... V vsakem srcu poje ritem svojo melodijo. Kdor želi, da bi njegovo pesem brali tudi drugi, naj zbere pogum in nam pošlje svojo ustvarjalnost na naslov masinfo@email.si ali po pošti na Zavod Masovna, p.p.1, 5000 Nova Gorica. Če želite sodelovati ob Dnevu branja poezije, napišite tudi vaš kontakt.

MAGISTRALE

Mar ni to tisti kraj, kjer jim je usoda mila?
A, to je tisti kraj, kjer je mladost še živa.
Glej, ne hodi tja s slabimi nameni!
Imaš kritiko, pa jim jo omeni.
Stopi iz teme, naredi preobrat.
Te niso še naučili proti vetru scat?
Roko jim podaj, srce ti bo podano.
Ampak to že veš, to ti je že znano.
Le ti tako ustvarjaš svojo subkulturo.
Edinole ti lahko naviješ to ustavljajočo uro.

Hlkop

UMETNOST

Kako lepa si v tvoji naravi
Vidim te v mladih in starih očeh.
Si tam, kjer življenje je najbolj izrazito,
si v čustvih,
potezah obraza, Poezija
sinjini neba in morja,
v čistoči gora in njenih voda.
Le kako naj preneham verjeti vate,
ko se mi kažeš v drugi obliki vsak dan?
Naj bo grenak ali sladak,
ti spremljaš me vsak korak.

Cat

KOMPLICIRAM

Če je res, da je trenutek večen
potem se sedaj skriva v tem trenutku.
Sedanjost, preteklost in prihodnost,
torej vse se dogaja zdaj.
Zdaj je konsekucija preteklih dejanj, čustev, emocij;
torej sem ideja preteklosti, ki je poletela v prihodnost?
Zdaj je zdaj
in če je to preteklost, sem samo spomin,
figura iz zadnjega filma pred smrtjo, torej umiram
In koji kurac sem, če sem lutka in roka, ki jo vodi?
Sem mar samo figura spomina mene pred smrtjo?
Torej spomin iz prihodnosti. 0
Tisto čemur drugi pravijo nad-jaz ali Nadčlovek?
In vse se dogaja zdaj.
živet?
V dimenziji paralelnih linij.
In če sem v paralelni dimenziji
kako priti v pravo, če sploh obstaja?
In to je samo linija začetka kjer se naše predstave končajo...
Kaj je še preko tega v tem izzivu absurda?
Bela halja, stigma...
Idrija zadnja postaja?
Čas naj pove....

M.J.: Utrinki iz dežele sanj

MOBY HOBY

Mobiji cvrčijo, glavce bolijo,
mobiji brenčijo, možgani se smodijo,
mobiji zvonijo eno in isto melodijo...

Lepe igračke za odrasle otroke,
Polni so jih žepi, torbice, roke...

Številke se vrtijo, pogovori letijo,
številke se vrtijo, impulzi norijo,
tevilke se vrtijo, zdrava pamet adijo...

0,1,2,3...halo, kje si?
2,3,4,5...kdo kliče spet?
6,7,8,9...brez tebe ne morem več

M.K.

FUK

...Ti boš mene.
Jaz bom tebe.
Kdo tu koga jebe?
Daj mi že enkrat mir,
kupi si raje pir.

xx

TECHNOAFTER

Ow, kej zdej? Jst ribam kot da ti ne bi? Ne, ne, ma ka neki zawobla hart a, mislisi svoje? Bom ponoru grem kar zalaufat domu, a? Ti, bo bolela roka a kej češ, upam da bo kdaj bulši... sej če ne bohvari... a kej bi ji delu... mo a ...iz prve a mooo, po moje bi kej razneslo... ti bi mogu videt a ne? Ka hart! Ku v filmih; a ne moreš tko a? Ti, bo kar dovol, grem na skankič da malo pozabim na hidravliko. Ti melon a, bo že buljši, ne ribat tolko in je, a?

by Hudi deček

Non popolo arabo, non popolo balcanico, non popolo antico
ma nazione vivente, ma nazione europea:
e cosa sei? Terra di infanti, affamati, corrotti,
governenti impiegati di agrari, perfetti codini,
avvocatucci unti di brillantina e i piedi sporchi,
funzionari liberali carogne come gli zii bigotti,
una caserma, un seminario, una spiaggia libera, un casino!
Milioni di piccoli borghesi come milioni di porci
pascolano sospingendosi sotto gli illesi palazzotti,
tra case coloniali scrostate ormai come chiese.
Propio perche tu sei esistita, ora non esisti,
propio perche fosti cosciente, sei incosciente.
E solo perche sei cattolica, non puoi pensare
che il tuo male e tutto male: colpa di ogni male.

Pier Paolo Pasolini

Italijanskega ustvarjalca predstavlja naš mlad in perspektiven vsestranski pisec in pesnik Tomi Vrečar s prevodom manj znane pesmi Moji naciji in njeno glasbeno interpretacijo (kliknite na naslov za predvajanje)

Pier Paolo Pasolini je bil rojen v Bologni leta 1922. Odraščal je v Furlaniji. Bil je pesnik pisatelj in režiser. Njegovo pisanje je najprej introspektivno, potem pa je postal neorealist in je pisani jezik približal govorjenemu ter na koncu pristal v eksperimentalizmu, s katerim je hotel vzpodbuditi človeško zavest in ji pomagati, da se osvobodi odtujenosti.
Sodeloval je v gibanju novega eksperimenta v okviru revije "Officina" in skupine imenovane "Gruppo 63". Pripadniki gibanja so uporabljali jezik kot sredstvo za uničenje tradicije in kot socialni protest. Neoavantgarda je želela svoboden dialog brez okov realnega. Vsakdo naj bi bil svoboden pri eksperimentiranju novih poti, ki vodijo v mnoge predlagane rešitve. Uspelo jim je uničiti tradicijo, vendar niso ponudili uspešne rešitve, kako naprej.
V svojih pesmih (Le ceneri di Gramsci) Pasolini kaže populizem in antikonformizem - oboje hkrati. V njem je tragični intimni kontrast med nezaupanjem tako do ljudstva kot do upanja v boj in iluzije. Njegova dela nam kažejo simpatijo do proletariata v zakotjih Rima, medtem ko v njem samem poganja raznolika kultura, pogosto konfuzna, saj je v njej Gramscijev marksizem, a tudi delni iracionalizem in zanimanje za temačno zmedo podzavesti (psihoanaliza) To zasledimo v romanih "Ragazzi di vita" in "Una vita violenta".
Zanimivo je tudi njegovo kar obsežno delo na področju filma, ki ga odlikuje alternativni realizem in pogosto škandalozne erotične priredbe klasičnih literarnih tekstov.
Pasolini je tragično umrl leta 1975, saj so ga našli umorjenega v Ostii.

Primož Markočič

V audio sekciji Mreže Poezije lahko prisluhnete tudi glasbenim interpretacijam treh pesmi mladega goriškega pesnika Primoža Markočiča. Na kitari in bobnih ga spremlja Lovro Velušček. S klikom na naslov pesmi boste sprožili njeno predvajanje.

SKUPAJ

Rad bi te poklical,
a bolje da ne.

Rad bi te pogledal,
a bolje da ne.

Rad bi te objel,
poljubil in povedal,

a bolje da ne,
bolje da ne.

Čakam da se srečava
tistega dne.

Čakam da objela boš
in plesala do konca pesmi
in rekla mi boš

ljubim te
ljubim te.

In skupaj bova spet plesala.

Skupaj se smejala.

Skupaj se napila.

Zadela in vzela vse kar nama gre.

Skupaj bova spala
se naspala in umrla
istega dne.

POPOLN DAN

Dej mi en popoln dan
da zjutraj se zbudim
s punco, ki jo ljubim.

Dej mi en popoln
da besed, ki govorijo
po ljubezni naj dišijo.

Dej mi en popoln dan
Da ko televizijo bom gledal
Si solz ne bom brisal.

Dej mi en popoln dan
da lačni, bolni ljudje
siti zdravi sprehajajo se.

Dej mi en popoln dan

Da ogenj med narodi gasilci pogasijo.

Samo en popoln dan bi imel
pa vse bi samo za svoje dobro poskrbel.

ASFALT

Kamor koli pogledaš
je ASFALT.

Po cesti hodiš je ASFALT,
greš v park je ASFALT,
kamor pogledaš je ASFALT.
samo ASFALT.

Enkrat je živel človek,
ki ni imel cavat niti kalcet ,
ki bi jih lahko zgulu na zemlji.

Bos hodu je po zemlji!

Čez nekaj časa so
naredili kolo, potem avto
in nato so naredili
ASFALT!

In hodim proti domu po ASFALTU
se ozrem okrog in vidim
kako hiše, drevesa rastejo ven iz ASFALTA.

In zdaj pridem v hišo po stopnicah,
a tam ni stopnic je ASFALT!
Pridem v kuhinjo, se usedem za mizo,
a tam ni mize je ASFALT!

Pomislite, ASFALT na mizi,
črte kot na cesti kjer vozijo avti
in semafor, ki mi pravi
kdaj naj jem in kdaj ne smem.
Ko imam rdečo ne smem,
a nam utripa.

Pogledam na tla,
a tam je ASFALT.
Grem v sobo kjer imam lep parket
a tam ni parket je ASFALT.
Uležem se na posteljo,
a tam ni postelje je ASFALT.
Ko ležim, se obrnem,
da bi objel svojo punco,
a tam ni punce je ASFALT!
Se razjezim in grem odpret okno
A tam je ASFALT!
Pogledam ven
a tam je ASFALT
Kamorkoli pogledam
je ASFALT.

Povsod je ASFALT,
samo ASFALT
ASFALT, ASFALT, ASFALT

Vsepovsod je ASFALT.