Univerza v Ljubljani, Filozofska
fakulteta, Oddelek za filozofijo
Prof. dr. Marko Uršič
LOGIKA
za 1. letnik filozofije (E) in kot izbirni predmet za druge programe v
študijskem letu 2012/2013
na Filozofski fakulteti, vsak ponedeljek od 11.30 do 13h v predavalnici 1A
(prizidek)
(gl. "bolonjski" program: Logika)
I. PROGRAM PREDAVANJ
Z zvezdico * označeni razdelki so namenjeni tistim, ki si želijo pridobiti
malce bolj poglobljeno poznavanje logike (in odlično ali višjo prav dobro
oceno).
- Kaj je logika - osnovna logična načela, logika kor teorija
sklepanja, formalna veljavnost, deduktivna in induktivna sklepanja,
logična in naravna nujnost, logika in filozofija, odnos med logiko in
dialektiko, malce zgodovine.
- Argumenti: od naravnega
jezika do logične forme (pri vajah) - prepoznavanje argumentov, sestavni deli
argumenta, dokazovanje veljavnosti argumentov z naravno dedukcijo in
semantičnimi drevesi, napake in zmote pri argumentiranju.
- Silogistična logika - Aristotelov Organon,
tradicionalna aristotelska logika, pojmi oz. termini, kategorije,
definicije, klasifikacija, resničnost stavka kot adaequatio,
konverzija, logični kvadrat, teorija kategoričnega silogizma, *redukcija
silogizmov na prvo figuro, *entimem in sorit, Aristotelovi "aksiomi".
- Stavčna logika - propozicije in stavki,
zgodovinski razvoj stavčne logike (stoiška logika, *Boolova algebra, Frege-Russell-Wittgenstein),
resničnostne funkcije, *sintaksa in semantika, stavčni vezniki,
resničnostne matrice (dvovrednostne,
*večvrednostne), tavtologija in kontradikcija, matrična verifikacija,
logični zakoni in sheme sklepanja, *dokazovanje logičnih zakonov z naravno
dedukcijo, *"problem implikacije", *implikacija in dedukcija.
- Predikatna logika - notranja struktura stavkov, predikati, stavčne
funkcije, kvantifikatorji, *vprašanje
"eksistenčnega vnosa", naravna dedukcija v predikatni logiki, *Vennovi diagrami, logika relacij in predikatov višjega
reda, *problem odločljivosti, logika identitete, Leibnizov
zakon "identitete nerazločljivega".
- Aksiomski sistemi - zgodovinski razvoj aksiomatike, struktura
aksiomskega sistema, *primerjava sistemov, *Tarskijeva
definicija deduktivnega sistema, konsistentnost, *parakonsistentnost,
popolnost aksiomov, neodvisnost aksiomov, *dokazovanje neodvisnosti
aksiomov, smotri in naloge aksiomatizacije.
- Kratek oris modalne
logike
- klasična modalna logika, *semantika "možnih svetov", *protidejstveniki, *metafizika modalnosti, *aksiomatizacija modalnega sistema.
- Osnove logike indukcije - zgodovina induktivne
logike, induktivna generalizacija, problem reprezentativnega vzorca,
statistična indukcija, matematična ali popolna indukcija, analogija, Millove induktivne metode, abdukcija,
zmote induktivnega sklepanja.
- Logični paradoksi - zgodovina paradoksov, sintaktični in semantični
paradoksi, *Russellov paradoks, *Tarskijev paradoks lažnivca in resničnostni predikat,
*problem odločljivosti in Goedlov
"paradoks", samonanašanje,
refleksivnost in filozofija.
II. VAJE IN IZPITNE OBVEZNOSTI
Vaje
v drugem semestru (gl. urnik) vodi doc. dr. Borut Cerkovnik; pri vajah je
poudarek predvsem na temah, ki jih v programu (in učbeniku) najdeš v poglavjih
(2)-(5).
Predmet obsega 7 (3+4) KT
(kreditnih točk), ki jih zbereš po naslednjem ključu:
2 KT z obiskovanjem predavanj in
vaj, individualnim delom, študijem literature;
1 KT na prvem (ustnem) kolokviju,
tj. na kratkem pogovoru ob koncu prvega semestra s prof. Uršičem;
1 KT na drugem (pisnem)
kolokviju ob koncu drugega semestra (oziroma pozneje); pisni kolokvij
pripravi in oceni doc. Cerkovnik;
3 KT na (ustnem) izpitu pri
prof. Uršiču.
Ocena je enotna, je pa opravljanje
obeh kolokvijev obvezno, saj se vključujeta v skupno oceno, ki jo prejmeš
po izpitu pri prof. Uršiču. Pri drugem
kolokviju je treba doseči vsaj polovico vseh možnih točk za prijavo na izpit. Formalno (v "spletni referat") se
prijaviš samo na izpit, ne na
kolokvija. Pri Logiki kot izbirnem predmetu je mogoče
namesto drugega kolokvija napisati seminar (v dogovoru s prof. Uršičem).
III. LITERATURA
Obvezno izpitno branje
- Marko Uršič in Olga Markič: Osnove logike, Filozofska
fakulteta v Ljubljani, 2009 (ponatis druge, razširjene izdaje).
- Olga Markič: Logiški
pojmovnik, Založba Aristej, Šentilj, 2000
(predvsem pri vajah).
Fakultativno oz. priporočeno branje
- Danilo Šuster: Simbolna logika, Pedagoška
fakulteta, Maribor, 2000.
- Danilo Šuster: Moč argumenta. Logika in kritično
razmišljanje, Pedagoška fakulteta v Mariboru, 1998 (za vaje).
- Revija Analiza, Društvo za analitično filozofijo
(DAF), Filozofska fakulteta, Ljubljana.
- Aristotel, Organon (v
angl., sh. ali kakem drugem prevodu), Kategorije
v slov., ZRC, 2004.
- Jonathan Barnes: Aristotel, Založba Aristej, Šentilj, 1999.
- René Descartes: Meditacije, Slovenska matica,
Ljubljana, 1988.
- Marko Uršič: Matrice logosa,
DZS, Ljubljana, 1987.