Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za filozofijo

Prof. dr. Marko Uršič

LOGIKA

za 1. letnik filozofije (E) in kot izbirni predmet za druge programe v študijskem letu 2012/2013

na Filozofski fakulteti, vsak ponedeljek od 11.30 do 13h v predavalnici 1A (prizidek)

(gl. "bolonjski" program: Logika)

I. PROGRAM PREDAVANJ

Z zvezdico * označeni razdelki so namenjeni tistim, ki si želijo pridobiti malce bolj poglobljeno poznavanje logike (in odlično ali višjo prav dobro oceno).

  1. Kaj je logika - osnovna logična načela, logika kor teorija sklepanja, formalna veljavnost, deduktivna in induktivna sklepanja, logična in naravna nujnost, logika in filozofija, odnos med logiko in dialektiko, malce zgodovine.
  2. Argumenti: od naravnega jezika do logične forme (pri vajah) - prepoznavanje argumentov, sestavni deli argumenta, dokazovanje veljavnosti argumentov z naravno dedukcijo in semantičnimi drevesi, napake in zmote pri argumentiranju.
  3. Silogistična logika - Aristotelov Organon, tradicionalna aristotelska logika, pojmi oz. termini, kategorije, definicije, klasifikacija, resničnost stavka kot adaequatio, konverzija, logični kvadrat, teorija kategoričnega silogizma, *redukcija silogizmov na prvo figuro, *entimem in sorit, Aristotelovi "aksiomi".
  4. Stavčna logika - propozicije in stavki, zgodovinski razvoj stavčne logike (stoiška logika, *Boolova algebra, Frege-Russell-Wittgenstein), resničnostne funkcije, *sintaksa in semantika, stavčni vezniki, resničnostne matrice (dvovrednostne, *večvrednostne), tavtologija in kontradikcija, matrična verifikacija, logični zakoni in sheme sklepanja, *dokazovanje logičnih zakonov z naravno dedukcijo, *"problem implikacije", *implikacija in dedukcija.
  5. Predikatna logika - notranja struktura stavkov, predikati, stavčne funkcije, kvantifikatorji, *vprašanje "eksistenčnega vnosa", naravna dedukcija v predikatni logiki, *Vennovi diagrami, logika relacij in predikatov višjega reda, *problem odločljivosti, logika identitete, Leibnizov zakon "identitete nerazločljivega".
  6. Aksiomski sistemi - zgodovinski razvoj aksiomatike, struktura aksiomskega sistema, *primerjava sistemov, *Tarskijeva definicija deduktivnega sistema, konsistentnost, *parakonsistentnost, popolnost aksiomov, neodvisnost aksiomov, *dokazovanje neodvisnosti aksiomov, smotri in naloge aksiomatizacije.
  7. Kratek oris modalne logike - klasična modalna logika, *semantika "možnih svetov", *protidejstveniki, *metafizika modalnosti, *aksiomatizacija modalnega sistema.
  8. Osnove logike indukcije - zgodovina induktivne logike, induktivna generalizacija, problem reprezentativnega vzorca, statistična indukcija, matematična ali popolna indukcija, analogija, Millove induktivne metode, abdukcija, zmote induktivnega sklepanja.
  9. Logični paradoksi - zgodovina paradoksov, sintaktični in semantični paradoksi, *Russellov paradoks, *Tarskijev paradoks lažnivca in resničnostni predikat, *problem odločljivosti in Goedlov "paradoks", samonanašanje, refleksivnost in filozofija.

II. VAJE IN IZPITNE OBVEZNOSTI

Vaje v drugem semestru (gl. urnik) vodi doc. dr. Borut Cerkovnik; pri vajah je poudarek predvsem na temah, ki jih v programu (in učbeniku) najdeš v poglavjih (2)-(5).

Predmet obsega 7 (3+4) KT (kreditnih točk), ki jih zbereš po naslednjem ključu:

2 KT z obiskovanjem predavanj in vaj, individualnim delom, študijem literature;

1 KT na prvem (ustnem) kolokviju, tj. na kratkem pogovoru ob koncu prvega semestra s prof. Uršičem;

1 KT na drugem (pisnem) kolokviju ob koncu drugega semestra (oziroma pozneje); pisni kolokvij pripravi in oceni doc. Cerkovnik;

3 KT na (ustnem) izpitu pri prof. Uršiču.

Ocena je enotna, je pa opravljanje obeh kolokvijev obvezno, saj se vključujeta v skupno oceno, ki jo prejmeš po izpitu pri prof. Uršiču. Pri drugem kolokviju je treba doseči vsaj polovico vseh možnih točk za prijavo na izpit. Formalno (v "spletni referat") se prijaviš samo na izpit, ne na kolokvija. Pri Logiki kot izbirnem predmetu je mogoče namesto drugega kolokvija napisati seminar (v dogovoru s prof. Uršičem).

III. LITERATURA

Obvezno izpitno branje

  1. Marko Uršič in Olga Markič: Osnove logike, Filozofska fakulteta v Ljubljani, 2009 (ponatis druge, razširjene izdaje).
  2. Olga Markič: Logiški pojmovnik, Založba Aristej, Šentilj, 2000 (predvsem pri vajah).

Fakultativno oz. priporočeno branje

  1. Danilo Šuster: Simbolna logika, Pedagoška fakulteta, Maribor, 2000.
  2. Danilo Šuster: Moč argumenta. Logika in kritično razmišljanje, Pedagoška fakulteta v Mariboru, 1998 (za vaje).
  3. Revija Analiza, Društvo za analitično filozofijo (DAF), Filozofska fakulteta, Ljubljana.
  4. Aristotel, Organon (v angl., sh. ali kakem drugem prevodu), Kategorije v slov., ZRC, 2004.
  5. Jonathan Barnes: Aristotel, Založba Aristej, Šentilj, 1999.
  6. René Descartes: Meditacije, Slovenska matica, Ljubljana, 1988.
  7. Marko Uršič: Matrice logosa, DZS, Ljubljana, 1987.