Domov

Stare slovenske pisave

Zgodovina zapisovanja slovenskega jezika je kar zanimiva. V prvih besedilih so avtorji očitno improvizirali, zato jih ne moremo imeti za nek resen poskus pravopisa (npr. celovški rokopis, brižinski spomeniki,...).
Pozneje se je pojavilo tudi več primerov zapisov v glagolici, vendar pa se ta ni splošno uveljavila.
Naša prva prava pisava je bohoričica, ki je vladala v naših krajih približno 300 let. Glavni nasprotnik bohoričice je bil Jernej Kopitar, ki je hotel uveljaviti v slovenščini načelo "en glas = ena črka". Po dveh neuspešnih poskusih reforme (metelčica in dajnčica) se je pri nas uveljavila gajica, ki jo uporabljamo še zdaj.
Nikakor ne smemo prezreti dejstva, da se že pojavljajo predlogi, da bi uvedli neo-bohoričico: torej, da bi pisali šumnike kot CH, SH, ZH (poglejte na osebno izkaznico ali potni list!). Žal bi s tem ponovno oživili problem, zaradi katerega smo pred 150 leti bohoričico že zavrgli: problematične so besede tipa SHEMA - kar lahko pomeni shema (shematični prikaz) ali pa tudi šema (šemasta oseba).

Pregled razvoja naše pisave podajam spodaj:

Bohoričica

starejša abeceda:
A B D E F G H I I K L M N O P R S SH S SH T V V Z ZH
a b d e f g h i j k l m n o p r ſ ſh s sh t u v z zh

novejša abeceda:
A B D E F G H I J K L M N O P R Ş ŞH S SH T U V Z ZH
a b d e f g h i j k l m n o p r ſ ſh s sh t u v z zh

... več o bohoričici

Metelčica

abeceda:

... več o metelčici

Dajnčica

abeceda:

... več o dajnčici

Gajica

abeceda:
(Saj veš!)
A B C Č D E F G H I J K L M N O P R S Š T U V Z Ž
a b c č d e f g h i j k l m n o p r s š t u v z ž

... več o gajici


Domov Nazaj