dnevnik 2019, vinotok - listopad - gruden
Dnevnik 2019, mali srpan - veliki srpan - kimavec
|
sobota - sreda, od 21. do 25. kimavca 2019
Mladi kapitan Matjaž(E) in divja noč v premudski laguni
Susak
1. dan: Sukošan - Pag
Motoriranje po miroljubnem vremenu iz Sukošana do Košljunskega zaliva na "Pahu". Precej mirna noč na sidru, pa čeprav je veter sredi noči obrnil smer.
2. dan: Pag - Susak
V Kvarneriću je potegnil jugo, k čemur seveda spada tudi turobna oblačnost. Več kot polovico 6-urne pasaže do Suska, med katero je mop Janez potegnil iz morja gof(k)a in kapitalno palamido, smo odjadrali zgolj z genovo, pa kljub temu imeli hitrost 6+ vozlov.
Glede na nočno napoved z vetrom in dežjem se je kapitan odločil za prenočevanje v Malem Lošinju, pa tudi naslednji dan naj bi preživeli kar tam. Ker pa je vmes popustil lordovim napadom, smo se pred tem namerili še na kratek obisk Suska. "Sejbosejbo" je čez čas začel navirati, naj tam tudi prenočimo, saj da bi morala biti uvala Bok dobro zavetje pred jugom. In res mu je ratalo zadeti, pričakalo nas je odlično zavetrje z mirnim morjem, zato smo Mali Lošinj lahkega srca stornirali. Približevanje boji je bilo rahlo adrenalinsko, saj je ščuvač uspel še z idejo prijadrati čisto blizu. Seveda, ne da bi vsaj pregledal vrvi. Na srečo ni prišlo do nobenega hujšega zapleta, ni pa veliko manjkalo.
Ko smo z byboatom priprdeli do mestnega pristana, so nas presenetili nov pomol za potniško ladjo in nekaj muringov. Sprehod smo potegnili čez Zgornje Selo do svetilnika, od katerega smo se spustili po znani poti, globoko urezani v mivko. S tem naporom smo si pri lordu treasurerju prislužili rundo v konobi. Naš odhod je poskrbel za splošno zabavo domačinov in posadk bark v pristanu, ko je naša mopovska ekipa na vsak način poskušala odpluti nazaj na barko, ne da bi "zajcu" odprla dotok goriva.
3. dan: Susak - Premuda
Jutranje plavanje v presenetljivo toplem morju. Po večernem krogu do svetilnika se nas je dopoldne polovica sprehodila še do zanimivega otoškega pokopališča. Ob povratku na krov je dočakal svoj konec uzo, ki ga je bil mopov brat pred mnogimi leti privlekel s poročnega potovanja ... :))
Opoldne smo uživaško odjadrali proti Premudi. Glavna šovmena v kokpitu sta bila Lord in Admiral, pa tudi večina preostale posadke je šele čez eno leto izvedela, da smo srečali delfine. :))
Po zaslugi (ponovno) zgrešene vremenske napovedi smo se privezali na eno od boj pred grebenom, ki zapira krijalsko laguno. Privez je popestril padec čakle v morje in požrtvovalni Maretov skok za njo, ki je razkril izredno močni tok skozi kanal. Reševalec se sploh ni mogel vrniti na barko; oprijel se je ene od boj in počakal na reševalno ekspedicijo z byboatom.
Kočerji z (mopovskim) čilijem je sledil prvi RJJ tarok po treh letih, ki ga je dobil reševalec čakle. Za lahko noč je didžej Siro organiziral prenos četrtfinala EP v odbojki, Slovenija - Rusija, ki se je odvijal v Stožicah pred 12.000 fanatičnimi gledalci. Televizija nas je učinkovito uspavala, z izjemo didžeja, katerega navijanje ob zaključnih točkah je nekatere pozneje spet privabilo "na tribune".
Sladke sanje so opolnoči prekinili srhljivi zvoki drgnjenja in napenjanja privezne vrvi. Vse do jutra se je nato odvijal pravi pankerski pogo; od nevihte s 30 vozli vetra in bliskanjem do pralnega stroja v ogromnih mrtvih valovih. Nabrali smo morda pol ure spanja.
4. dan: Premuda - Molat
Jutro je bilo hinavsko nedolžno. Za zajtrk (mopovske palačinke) smo se prestavili na bojo ob obali otoka, kjer bi se bili morali privezati že zvečer. Uživaško plavanje je razkrilo, da je tok skozi kanal res tako močan, da se je bilo za vrnitev na barko potrebno pošteno potruditi. Sprehod po Premudi.
Po divji noči ni jader omenjal niti "Juhuhu Luka", do Molata smo mirne vesti motorirali. Privez na bojo v idiličnem prelivu pred Brguljami. Še eno uživaško namakanje. Branje na palubi. Mopove žrtve so bile tokrat orade. Pri kočerji je eno, za spremembo, pojedel celo admiral.
5. dan: Molat - Zverinac - Ugljan
Noč je bila popolnoma mirna. Ah, kakšno spanje ... Zadnji dan smo najprej obiskali Zverinac, kjer je bil, poleg nas, edini nedomačin Joc P. s svojo 24-metrsko jahturino. Lep sprehod skozi vas do pokopališča. Vmes je mop opazil, da na najvišjo točko otoka pelje označena pot in da je na vrhu očitno celo žig, hehe.
Zaključno čofotanje, kosilo in kofe pa je gostil ugljanski zaliv Muline.
|
četrtek - nedelja, 12.-15.9.2019: 
dalmatinski kimavec 2019
Gračina, 126 m - Murter
Pašman: Straža, 170 m
Zvečer: matic ventilčkov (obeh!) ni moč odviti. Se pravi, gum se ne da dopumpati. Na srečo je tu "help desk" v podobi naših dveh mopov. Odgovor: zadevo je treba odviti s kleščami. Improviziral sem s skret papirjem :)).
Jutro. Zadnja guma je čez noč povsem spustila. Sheeeat. Napumpal nazaj. Zaupanje v ventilčke je bilo izgubljeno, zato sem se odločil za kratko testno turico, s seboj pa vzel hribovski nahrbtnik, da sem lahko vanj stlačil ta veliko pumpo, hehe.
Temperatura je bila že zjutraj idealna, zato sem nadaljeval z uporabo tewic (super!). Trajekt ob 9h. V breg sem zavil SZ od Tkona, za pokopališčem (smerokaz samostan Čokovac). Sto metrov nad morjem se makadam priključi na glavno požarno cesto otoka. Levo sledi še 70 m vzpona pod vrh Prvenja, na katerega pešca vabi oznaka na skali, kolesar pa pred seboj ugleda opazovalnico na Straži. Strm spust in že si pod njo. Vzpon se začne z globokim šodrom, zaključek pa je lažje vozen, saj je betoniran. Čudovit razgled. Na stolpiček se turisti nismo povzpeli, kajti v njem je, s Sportskimi v rokah, čepel požarni opazovalec. :)
V nadaljevanju požarna cesta pripelje do označenega križišča (levo po betonu 2 km do Tkona, desno uvala Vitane 1,5 km), za katerim je na vrsti še zadnji omembe vreden vzpon. Spust na drugo stran, najstrmejši na vsej požarni cesti, je deloma betoniran. Spodaj novo označeno križišče: po asfaltu desno, nato levo po dobrem makadamu do uvale Zaklopica. Vmes me je presenetil še drugi planinski smerokaz dneva, tokrat za Pustograd, z ostanki bizantinske utrdbe iz 6. stoletja. Za konobo v zalivu sem bil žal prezgoden, zato sem si privoščil le kopanje. Zasluženo pivo je padlo v Tkonu, pred kafičem nasproti trajektnega pomola.
Krasen krogec, v vseh pogledih. (dolžina 16 km, seštevek vzponov 280 m)
Ugljan: Sv. Mihovil, 250 m - Pašman: V. Bokolj, 272 m
Osrednja tura Biograda 2019.
Zjutraj z avtom v Zadar. S parkirišča s kolesom na trajekt. Na Ugljanu vzpon po asfaltu na Sv. Mihovil (najvišji vrh otoka je sicer Ščah, ki pa ni dostopen s kolesom). Most Ždrelac. Čez Pašman po veličastni požarni cesti, z vmesno osvojitvijo najvišje točke otoka: Veliki Bokolj. Pred Tkonom skok v morje, trajekt pa sem spet dočakal ob točenem pivu, ki mi ga je nato ila že znana natakarica. Pred večerom pa samo še z avtobusom po avto. Vrhunsko.
Poštak, 1425 m
Po treh dneh na kolesu je prijalo nekaj pešačenja.
Izhodišče, zaselek Otrič ob glavni cesti Knin - Gračac, je popolnoma zapuščeno. Edini prebivalec je dežurni železničar v zabojniku na postajališču, ki planincem nudi obilo parkirnega prostora. Hojo zastaviš skozi podhod pod progo, kamor usmerja planinska tablica. V nadaljevanju poti ni težko slediti, saj je dobro označena in sledljiva. Od konca vznožnega travnika se steza kratko vije skozi redek gozd, nato do vrha hodiš po odprtih travnatih pobočjih. Okolico sprva poživljajo velike vetrnice, na široki rami pod vršno vzpetino pa primat prevzamejo znamenite kamnite oblike. Steza odstopi od svojega zmernega poteka edino na vstopu v vršno pobočje, ki ga naskoči naravnost v breg; po zavoju čez ramico na desni nas potem do vrha čaka samo še en dooolg okljuk.
Luštna, kratka (do vrha sem rabil točno dve uri) in enostavna tura, ki pride prav tudi za razpolovitev dolge vožnje v Dalmacijo, oz. nazaj.
HPO
dalmatinski kimavec 2018
sobota - nedelja, 31.8. - 1.9.2019: 
Kolpa 2019
kolo: Sodevci - Lukovdol - Severin - Orlova st(ij)ena
kajak "sit on top": Laze - Radenci
Kajak enosed ("sit on top") sem zjutraj najel v Kanu kampu v Radencih. Zraven dobiš rešilni jopič, čelado in sodček za "tovor" (nikoli pa ni odveč, če občutljive stvari dodatno spraviš v nepremočljivo vrečo). Do vstopnega mesta nekaj nad Lazami so nas zapeljali s kombijem.
Mali kajak iz trde plastike je precej bolj nestabilen kot sem bil pričakoval; da sem povsem usvojil občutke in tehniko, kako držati ravnotežje in veslati, sem rabil kakšne pol ure. Pod prvim jezom me je postavilo prečno, v nadaljevanju pa mi je šlo vse boljše. Če je pri raftu skoraj vseeno, če te obrne z ritjo naprej, je treba pri tem kajaku vožnjo čez brzice ves čas nadzorovati. Zmagaš, če pelješ hitrejše od toka. Ob večjem pretoku, pa čeprav zaradi večjih valov to izgleda zahtevnejše, gre lažje kot v premalo vode, ko te lahko zmoti vsak kamen. V kajaku ne moreš zabušavati, kot v raftu, vse veslanje je pač na tebi, najslabša plat tega kajaka je pa stalno sedenje v vodi, zato je zelo priporočljivo toplo vreme (beri: poletje). Jezove sem vse preveslal, razen tistega pri Madroniču, ki se ga ne da (morda gre s ta velikim raftom) in tistega pri Dolu, kjer ni bilo nobenega uporabnega pretočnega mesta. Pred koncem se je z juga pritepla oblačnost, iz katere je celo rahlo pogrmevalo, zato sem zadnji postanek na hitro zaključil ter odfiniširal do izstopnega mesta pod Kanu kampom Radenci v podobi lesenega stopnišča.
Na reki sem se zadržal 3 ure in pol. Z družbo in ves čas lepim vremenom bi seveda padel tudi postanek pri kakšni gostilni ter več kopalnih vložkov, zato bi v takem primeru zabava trajala znatno dlje.
Kolpa 2017
nedelja, 25.8.2019: Pasja ravan, 1029 m
Visoko - Hotovla - Pasja ravan - Visoko (20 km / 650 m).
4. etapa LPP: Vrsnik - Ledine - Sivka, 18.6.2006
Črni vrh - Pasja ravan - Sivka - Srednji vrh, 27.7.2010
Hotovla - Bukov vrh - Pasja ravan, 15.2.2015
sobota, 17.8.2019: Janče, 792 m
Pot: Zalog - Besnica - Volavlje - Janče - Vnajnarje - Zalog (36 km / 630 m).
Klanec Besnica - Vnajnarje, na katerem sva bila, v popoldanski sopari, crkovala z Gregom pred mnogimi leti, je še za dol presneto strm, c c c. Vzpon na Volavlje je neprimerno bolj človeški. =)
martno - Jan e - Kucelj - Pristava, 10.8.2008
Laze Jan e - V. tanga - Jevnica, 1.5.2014
četrtek, 15.8.2019: Prezid - Dragarska dolina - Čeber
Gorsko kolo čaka na servis. Torej izletniško. Tri točke Goranske planinske poti + neznani kotički Slovenije = lepa cestna tura.
Iz Prezida sem prek malega mejnega prehoda zavil v slovenski Novi Kot, kjer obiskovalca pozdravi lesen medved. Idilična asfaltna cestica me je popeljala mimo Starega Kota do ceste Loški Potok - Dragarska dolina. Slednja je bila glavni cilj dneva, saj sem si jo že dolgo želel obiskati. Na njenem koncu leži vas Trava, od katere se v dolino Čabranke spusti zanimiva serpentinasta cestica, primerna predvsem za kolesarje in motoriste. Čabru domačini rečejo Čeber! Ogledu izvira je sledil glavni vzpon dneva, 320 višincev do Parga. Drugi žig sem dobil na cestnem počivališču v Tatinski dragi, cesti pa nato sledil še do križišča pri gostilni Tajši. Od tam me je 30-metrski vzpon po šodrastem kolovozu pripeljal na lepo vršno sleme Kozjega vrha; oddajnika, pri katerih se nahaja žig, stojita čisto na koncu.
(40 km / 800 m)
sobota, 10.8.2019: Koča na Loki pod Raduho, 1534 m
Luče - Črna - Kosmačeve Rastke - planina Vodol - Koča na Loki - Luče (31,5 km / 1070 m).
Vzpon prvih 400 višincev poteka po asfaltni cesti, preostanek pa po lepem makadamu. Pod Loko me je presenetilo zvrhano polno parkirišče (nekaj verjetno tudi po zaslugi Snežne jame). Kolovoz do koče je edino mesto, kjer je treba res pošteno pritisniti.
Za spust sem uporabil označeno pot v Luče. Prvih sto višincev pod parkiriščem je prava hribovska steza, na kateri mi je uspel "met" kolesa na skalo, zato je v nadaljevanju izgledalo kot bi imel na okvir pripet kos jogurtovega lončka, refetajočega ob špice ... Niže gre v glavnem po gozdni cesti, ki jo občasno preseka bližnjica po vlaki.
Raduha - Mala Raduha, 7.2.2004
nedelja, 4.8.2019: Koča pri Jelenovem studencu - Nagelbihl, 918 m
Kočevje - Koča pri Jelenovem studencu - Ledena jama - Nagelbihl - Novi lazi - Štalcerji (31 km / 760 m).
Prvič na Stojni, tri točke Kočevske planinske poti.
četrtek, 1.8.2019: Pleterje - Kostanjevica
Zaključek Trdinove poti. Šentjernej - Pleterje - Veliki Ban - Kostanjevica - Mršeča vas.
torek, 30.7.2019: Mače - sedlo za Goro, 980 m
Vzpon po "novi" traktorski cesti je presenetljivo netežaven; kaj dosti čez V4 ne seže. Še najnapornejša je, s svojimi strmimi klanci, gozdna cesta nad Mačami. Traktorska vlaka na bašelsko stran je precej strmejša in primerna le za spust. - Sicer se pa zna zgoditi, da ta ocena ne bo več dolgo, kajti z bašelske strani ravno gradijo novo gozdno cesto.
Peš raziskovanje: Gora nad Mačami, 26.2.-2.3.2017
Sosednja kolesarska: Jakob nad Preddvorom, 9.8.2018
sobota, 27.7.2019: Kožne - Dom pri izviru Završnice
Letvica dvignjena na 800 višincev.
sreda, 24.7.2019: Virnikova planina - stražnica Pečovnik, 1480 m
Ogled nekdanje grani arske poti med Virnikovo planino in nekdanjo stra nico pod Pe ovnikom.
TS: Komatevra, do 1230 m, 22.3.2018
Virnikov grintovec, po zahodnem grebenu, 25.11.2012
Bukovec - Ru - Veliki vrh, 6.8.2007
ponedeljek, 22.7.2019: Roblekov dom, 1642 m
Presenetljivo dokaj zanimiv krog, k čemur je pripomoglo odkritje "ta rumene" steze in izgubljanje na začetku markirane poti s Poljške planine v Završnico.
dnevnik 2018, mali traven - veliki traven - rožnik