SATURNOVE LUNE

SATURNOVE LUNE:		TITAN MIMAS ENCELAD TETIS	DIONE REA JAPET

V nasprotju z Jupitrom, ki ima 4 velike satelite ima Saturn le enega zelo velikega, sedem srednje velikih in okoli 8 zelo majhnih. Če jih naštejemo, so to Pan, Atlas, Prometej, Pandora, Epimetej, Jan, Mimas, Encelad, Tetis, Telesto, Kalipso, Dione, Helene, Rea, Titan, Hiperion, Japet in Febe. Titan je 8,6 magnitude in je viden v večjih binokularjih. Ostale lune do 14,5 magnitude so Tetis, Dione, Rea, Enceladus, Mimas, Jan, Japet in Hiperion. Z izjemo Hiperiona in Jana, ki sta ujeta asteroida, so ostale lune ledene krogle s premerom med 1500 in 400 km. Vse so vidne v 30-cm teleskopih.

tirnice.jpg (14166 bytes) TIRNICE SATELITOV: Kot zanimivost povejmo, da krožita Telesto in Kalipso po istem tiru kot Tetis, eden 60° pred, drugi pa 60° za Tetido, podobno kot pri Jupitru Trojanski asteroidi.

velikost.gif (20807 bytes)
Primerjava velikosti Saturnovih lun.

titan.jpg (7920 bytes) TITAN: Med Saturnovimi sateliti je največji Titan. S premerom 5150 km je večji od Plutona in Merkurja. Okoli Saturna kroži na razdalji 1221860 km in naredi en obhod v 15,495 dnevih. Je edini satelit z gostim ozračjem, predvsem iz dušika, metana in amoniaka (podobno kot zgodnja Zemlja), tlak na površju pa je 1,5 krat večji kot na Zemlji.. Nekateri trdijo, da je mogoč obstoj življenja na Titanu. Odgovore na nekatera vprašanja bo prinesla sonda Huygens (atmosferska sonda na sondi Cassini). Zagotovo ima Titan trdno površje in verjetno kamnito jedro. Površinska temperatura je blizu metanove trojne točke (-168°C), kar pomeni, da lahko metan obstaja kot plin, tekočina in kot trdna snov.

mimas.jpg (7085 bytes) MIMAS: Kroži okoli Saturna na razdalji 185540 km, za pot okoli Saturna pa potrebuje 0,942 dneva. Njegov premer znaša 194 X 190 X 154 km. Njegovo površje je prekrito s kraterji. Nedvomno je najbolj znan krater Herschel s premerom kar 130 km, kar je celo tretjino Mimasovega premera. njegove stene se dvigajo 5 km visoko, najgloblja točka pa je 10 km. Osrednji vrh je masiven.

enclad.jpg (23773 bytes) ENCELAD: Kroži na višini 238040 km, obhod okoli Saturna pa naredi v 1,370 dnevih. Premer Encelada znaša 421 X 395 X 395 km. Njegovo površje je precej drugačno od Mimasovega. Na večih območjih ima kraterje, a se zdijo ostri in razmeroma mladi, na veliki ravnini jih pa skoraj ni. Domnevajo, da včasih izpod površja privre voda in zbriše obstoječe površinske tvorbe.

tetis.jpg (8613 bytes) TETIS: Je sestavljen skoraj iz čistega ledu. Na njej je ogromen krater Odysseus s premerom 400 km, večji od celega Mimasa. Poleg njega je še ogromen jarek, dolg 2000 km, ki teče iz bližine severnega tečaja čez ekvator do južnega tečaja. Kroži na višini 294670 km, okoli Saturna pa pride v 1,888 dneh. Njen premer znaša 1046 km in je peta po velikosti od Saturnovih lun.

dione.jpg (15421 bytes) DIONE: Se zavrti okoli Saturna v 2,737 dneh in kroži na višini 377420 km. Njen premer znaša 1120 km in je na četrtem mestu po velikosti. Njeno površje ni povsod enako. Sledeča polobla je sorazmerno temna. Na njej so kraterji, kot na primer Dido, Penelope in Aenea, ter nenavadna tvorba Amata, ki bi lahko bila krater alli kotlina.

rea.jpg (15232 bytes) REA: Kroži po tirnici, ki je od Saturna oddaljena 527040 km. Za pot okoli Saturna pa porabi 4,518 dni. Njen premer je 1528 km. Njeno površje je polno kraterjev, a je le malo res velikih tvorb. Sledilna polobla je temnejša s pramenastimi tvorbami, ki spominjajo na tvorbe na Dioni, le da so manj izrazite. Njeno površje sestavljajo led in skale v približno enakem razmerju.

jepet.jpg (8583 bytes) JAPET: Ima premer 1436 km, kroži na razdalji 3561300 km, okloli Saturna pa pride v 7,52 dneh. Ima dve polobli z zelo različnima albedoma. Svetlost Jepeta se zelo spreminja, ko je Japet zahodno od planeta, je k nam obrnjena njegova svetlejša stran in ga z lahkoto vidimo tudi v manjših teleskopih. Ko pa je vzhodno od planeta, pa ga komajda izsledimo, saj nam kaže svojo temno plat. Temno stran je očitno prekrila temna snov, ki je privrela izpod površja in s tem prekrila led.

	TITAN: Med Saturnovimi sateliti je največji Titan. S premerom 5150 km je večji od Plutona in Merkurja. Okoli Saturna kroži na razdalji 1221860 km in naredi en obhod v 15,495 dnevih. Je edini satelit z gostim ozračjem, predvsem iz dušika, metana in amoniaka (podobno kot zgodnja Zemlja), tlak na površju pa je 1,5 krat večji kot na Zemlji.. Nekateri trdijo, da je mogoč obstoj življenja na Titanu. Odgovore na nekatera vprašanja bo prinesla sonda Huygens (atmosferska sonda na sondi Cassini). Zagotovo ima Titan trdno površje in verjetno kamnito jedro. Površinska temperatura je blizu metanove trojne točke (-168°C), kar pomeni, da lahko metan obstaja kot plin, tekočina in kot trdna snov.
	MIMAS: Kroži okoli Saturna na razdalji 185540 km, za pot okoli Saturna pa potrebuje 0,942 dneva. Njegov premer znaša 194 X 190 X 154 km. Njegovo površje je prekrito s kraterji. Nedvomno je najbolj znan krater Herschel s premerom kar 130 km, kar je celo tretjino Mimasovega premera. njegove stene se dvigajo 5 km visoko, najgloblja točka pa je 10 km. Osrednji vrh je masiven.
	ENCELAD: Kroži na višini 238040 km, obhod okoli Saturna pa naredi v 1,370 dnevih. Premer Encelada znaša 421 X 395 X 395 km. Njegovo površje je precej drugačno od Mimasovega. Na večih območjih ima kraterje, a se zdijo ostri in razmeroma mladi, na veliki ravnini jih pa skoraj ni. Domnevajo, da včasih izpod površja privre voda in zbriše obstoječe površinske tvorbe.
	TETIS: Je sestavljen skoraj iz čistega ledu. Na njej je ogromen krater Odysseus s premerom 400 km, večji od celega Mimasa. Poleg njega je še ogromen jarek, dolg 2000 km, ki teče iz bližine severnega tečaja čez ekvator do južnega tečaja. Kroži na višini 294670 km, okoli Saturna pa pride v 1,888 dneh. Njen premer znaša 1046 km in je peta po velikosti od Saturnovih lun.
	DIONE: Se zavrti okoli Saturna v 2,737 dneh in kroži na višini 377420 km. Njen premer znaša 1120 km in je na četrtem mestu po velikosti. Njeno površje ni povsod enako. Sledeča polobla je sorazmerno temna. Na njej so kraterji, kot na primer Dido, Penelope in Aenea, ter nenavadna tvorba Amata, ki bi lahko bila krater alli kotlina.
	REA: Kroži po tirnici, ki je od Saturna oddaljena 527040 km. Za pot okoli Saturna pa porabi 4,518 dni. Njen premer je 1528 km. Njeno površje je polno kraterjev, a je le malo res velikih tvorb. Sledilna polobla je temnejša s pramenastimi tvorbami, ki spominjajo na tvorbe na Dioni, le da so manj izrazite. Njeno površje sestavljajo led in skale v približno enakem razmerju.
	JAPET: Ima premer 1436 km, kroži na razdalji 3561300 km, okloli Saturna pa pride v 7,52 dneh. Ima dve polobli z zelo različnima albedoma. Svetlost Jepeta se zelo spreminja, ko je Japet zahodno od planeta, je k nam obrnjena njegova svetlejša stran in ga z lahkoto vidimo tudi v manjših teleskopih. Ko pa je vzhodno od planeta, pa ga komajda izsledimo, saj nam kaže svojo temno plat. Temno stran je očitno prekrila temna snov, ki je privrela izpod površja in s tem prekrila led.