|
 TRITON: Med njimi je
največji Triton, ki je po sestavi zelo podoben Plutonu in Haronu. Okoli Neptuna kroži po retrogradni orbiti,
na višini 354800 km, njegov tir je nagnjen pod kotom 159,9°, kar kaže na to, da ni nastal ob Neptunu ampak ga
je Neptun ujel šele kasneje. Odkril ga je Lassell le nekaj dni za tem, ko je odkril Neptuna. Njegov premer je
2705 km in sveti z 13,8 magnitude in je razmeroma blizu planeta, ki nekoliko moti opazovanje s svojim sijem.
Vseeno pa so ga izkušeni opazovalci opazili že z 20-cm teleskopom. Tritonova ubežna hitrost 1,4 km/s omogoča
Tritonu, da ohranja zelo redko atmosfero, ki jo v glavnem sestavlja dušik skupaj z znatno količino metana.
Površje je zelo raznoliko, a v splošnem ga prekriva vodni led, čez katerega leži dušikov in metanski led. Kraterjev
je zelo malo, je pa veliko strug, ki so vrjetno nastale ob pretakanju tekočega amoniaka in vode. Površina je zelo
ravna brez gora. Najbolj presenetljiva tvorba je južna polarna kapa, ki je rožnata in zaradi nje je Triton videti
popolnoma drugače, kot katerikoli drugi satelit. Rožnata barva verjetno prihaja od dušikovega snega in ledu. Ker so
na Tritonu letni časi zelo dolgi in je polarna kapa že nekaj časa v poletju, se na robovih vidijo sledovi
izhlapevanja. Severni rob kape je videti bolj rdeč, morda zaradi vpliva ultravioličnih žarkov na metan. Površje
posneto iz Voyagerja 2 so razdelili v tri glavna območja Uhlanga Regio (polarno), Monad Regio (vzhodno ekvatorialno)
in Bubembe Regio (zahodno ekvatorialno).
|
|
NEREID:
Naslednja najsvetlejša luna, Nereida je šele 18,6 magnitude. Njen premer
je 240 km. Kroži po zelo eliptičnem tiru, z največjo oddaljenostjo 9688500
km in najmanjšo 1345500 km. Okoli Neptuna potuje 360,15 dni, skoraj eno
Zemeljsko leto. Njen tir je nagnjen pod kotom 27,2°. Sveti z 18,7 magnitudo.
|
