KOMETI

Zgodovina:

Za primitivnega človeka je bil komet nekaj strašnega, svarilo, znak bližajoče se katastrofe. Ker kometova svetlost, medtem ko se bliža Soncu, narašča razmeroma hitro in ker so svetli kometi (vidni s prostim očesom) relativno redki, se na nebu pojavijo hitro in nenapovedano. Še več, blizu perihelija se rep kometa lahko razteza več sto milijonov kilometrov (kar jih dela največje objekte v Osončju) in tako se lahko kometni rep glede na opazovalno geometrijo razte

za čez velik del neba. V času ko je nebo bilo okrilje bogov, je bil nenaden pojav kometa zastrašujoč.
V času starih grkov so bili kometi predmet dolgih debat, toda prevladujoča tema teh debat je bil strah - kot je vidno v tem reku Homerja: "...[komet] je svetil kot rdeča zvezda katere goreči lasje prinašajo bolezen, tegobe in vojno...".

Eden najbolj znanih kometov je gotovo Halleyev komet. Igral je pomembno vlogo v zgodovini - zaradi velike svetlosti in razsežnosti. V letu 1066 ko je Vilijem Osvajalec v bitki pri Hastingsu premagal kralja Harolda so vzrok poraza pripisali vesoljskemu obiskovalcu - Halleyevem kometu, prikazanem na Bayeaux Tapestry. V letu 1456, ko je bil komet Halley znova v prisončju, ga je papež Calixtus III. razglasil za hudičevega poslanca - kot kaze to kometa ni pretirano prizadelo saj se je kasneje znova vrnil. V istem letu, ko so turške sile oblegale Beograd je bil komet opisan ko zastrašujoča nebesna pojava z "dolgim repom, podobnim zmajevemu", nekateri pa so ga opisali kot "dolg meč ki prihaja iz zahoda".

Kometi so bili objekt mnogih špekulacij med zgodnjimi grškimi astronomi; nekateri so jim pripisovali planetarno naravo (čeprav ne gre pričakovati, da so Grki pojmovali planete kot jih pojmujemo danes), drugi, med njimi tudi Aristotel so predvidevali, da so atmosferski pojav, tako kot meteorji. Do prvih resnično znanstvenih spoznanj se je dokopal astronom Tycho Brahe (1546 - 1601). Brahe je meril pozicije velikega kometa iz leta 1577 in iz njegove paralakse določil, da je to zelo oddaljen objekt, mnogo bolj oddaljen kot Luna. To je komete za vselej odpihnilo iz atmosfere. Do prvih fizikalnih spoznanj o kometih pa sta se dokopala Sir Edmond Halley (1643 - 1742, na sliki levo) in njegov sodobnik Sir Isaac Newton (1643 - 1727). Halleyeva prva izkušnja s kometom je bila leta 1680 s kometom Kirch in leta 1682 (ta komet se danes nosi njegovo ime), in takrat je začelo zanimati kako se kometi gibljejo. Po opazovanjih teh svetlih kometov so se Halley in njegovi sodelavci v Royal Society lotili obdelovanja gravitacijskega zakona, vendar so potrebovali nekakšno matematično podlago za njihove diskusije. Zato se je Halley oglasil pri svojem prijatelju Newtonu - edinemu človeku, za katerega je menil, da je sposoben priti do te podlage; Halley je na veliko presenečenje ugotovil, da je Newton razrešil problem kometove orbite že pred leti - a je izgubil zapiske. Po Halleyevem dolgem prepričevanju se je Newton zopet lotil dela in znova izračunal, Halley je nato plačal za objavo teh . izračunov v Newtonovi Principii. Z uporabo teh izračunov je Halley lahko izračunal orbite raznih kometov. Kmalu je opazil, da so orbite kometov iz 1531, 1607 in 1682 nadvse podobne. Sklepal je, da v resnici gre za en sam komet, s periodo 76 let, in da se bo vrnil leta 1759. Čeprav je umrl preden bi lahko preveril svoje izračune so komete ponovno odkrili 21. januarja 1758, in ga v Halleyevo čast poimenovali Komet Halley (komete ponavadi poimenujejo po njihovih odkriteljih).
V začetku 19. stoletja je nemški astronom Johann Encke opravil podobne izračune za cel kup nenavadnih kometov, ki so jih odkrili konec osemnajstega in v začetku dvajsetega stoletja. Podobno kot Halley je kaj hitro ugotovil, da ne gre za kup različnih kometov, marveč za enega samega - v njegovo čast je bil poimenovan komet Encke.

Naslednji bistveni korak k boljšemu razumevanju kometov prišel leta 1950, s pojavom dveh fizikalnih modelov za jedro kometa. Lyttleton je predlagal t.i. "Sandbank model", ki predlaga, da je kometovo jedro razpuščen skupek prahu in leda, ki je ob prihodu v bližino Sonca razvil značilen rep in komo. V nasprotju s tem modelom, je v poskusu, da bi razložil orbitalno obnašanje periodičnega kometa Encke, je Fred Whipple predlagal, da je komet v resnici trdno jedro, sestavljeno iz vodnega ledu in prahu - umazana kepa snega. Obstajalo je nekaj dokazov, ki so kazali, da je model snežne kepe pravilen: 1. preživetje kometov iz Kreutzove skupine je težko razložiti drugače, kot če so to trdna telesa, 2. radarski odboji s kometa Encke kažejo na odboj od trdnega telesa in 3. zamuda ali prehitevanje v prehodu perihelija se lahko interpretira kot posledica curkov snovi, ki malo pospešijo ali zavirajo kometovo jedro. Kakorkoli že, pa Whipplov model ni bil potrjen do Giottovega obiska jedra Halleyevega kometa v letu 1986!

Oboje, interes za opazovanje kometov in strah pred njimi so se nadaljevali tudi po Newtonovih in Halleyevih spoznanjih. V tej sliki je predstavljeno slavje ob odkritju kometa na Greenwiškem observatoriju v letu 1906. Istočasno so se ljudje bali kometov, na kar kaze oglaševanje t.i "kometnih tablet", da bi ublažili nevarne učinke ob prehodu skozi rep Halleyevega kometa v letu 1910. Prav tako so bili ljudje zaskrbljeni ob prihodu kometa Biela v letu 1872: "Strah, ki je prešel med prebivalstvo se še vedno ni polegel. Tukaj vlada pričakovanje kometa v soboto zvečer. Kot posledica so bili župniki v dveh majhnih cerkvicah povsem zatrpani z izpovedmi ljudi. Ko se je noč nadaljevala, so mnogi vztrajali da so čutili spremembo v ozračju, rekli so da postaja zadušljivo..." (Chambers 1909). Kljub podrobnejšemu poznavanju kometov od leta 1950 dalje, pa se zdi, da strah pred kometi se ni izginil. Res da danes svetli komet privabljajo množice ljudi in pomenijo dober zaslužek za podjetja, ki izdelujejo kakršnekoli optične priprave za opazovanje neba, vendar se vedno najdejo tisti, ki prav v globinah srca se vedno verjamejo, da je komet znak bližnje katastrofe. Tako je prihod kometa Kohoutek leta 1973 (na sliki desno), ki naj bi po napovedih postal komet stoletja, postal pa je polom stoletja, sprožil množico napovedi o koncu sveta s strani najrazličnejših verskih sekt. Resnici na ljubo je se je kometova predstava toliko izneverila, da ga mnogi sploh niso opazili...
Komet Hyakutake je leta 1996 prišel mnogo prehitro, da bi prišlo do podobnih napovedi - kot kaze nekatera svarila pridejo prehitro. Povsem drugače pa je bilo s kometom Hale - Bopp (naslednjim kandidatom za komet stoletja). Pravzaprav se zdi, da je komet Hale - Bopp postal velehit med različnimi verskimi sektami. Med njimi so vsekakor najbolj odmevni Heavens Gate. Po naukih te verske sekte se s samomorom ob prihodu kometa prestavimo na višjo raven bivanja... Tako si je življenje vzelo čez 30 članov te sekte.