Ste se kdaj vprašali, kdo več pridobi, darovalec ali darovanec?

Marsikdo se sprašuje, zakaj neki bi moral delati prostovoljno za druge, saj mora za ljudi, ki potrebujejo pomoč, poskrbeti država. V resnici ljudje neprestano opravljamo vrsto prostovoljnih aktivnosti za svojce, za prijatelje, za sosede, pa to sploh ne označujemo kot prostovoljno delo. Še manjkrat se vprašamo, zakaj to počnemo.

Zelo pogosto slišimo o ljudeh, ki delajo prostovoljno delo, kako so dobri, kako so požrtvovalni. Slogan nevladne organizacije, v kateri delam je celo 'Dobro je biti pomemben, pomembno je biti dober'. Zelo malokrat pa se vprašamo, zakaj pravzaprav delamo prostovoljno delo. Menim, da je mnogo pomembnejše kot to, da drugi občudujejo našo dobroto ali požrtvovalnost, občutek osebnega zadovoljstva, ki ga imamo pri tem delu. To premalokrat poudarjamo, ko iščemo nove prostovoljce. Človek mora samega sebe neprestano potrjevati, do smrti ima potrebo utrjevati, vzdrževati, izboljševati lastno samopodobo. Medtem, ko so v drugem življenjskem obdobju uspešnost v partnerskem odnosu, v zakonu, uspešnost pri vzgoji otrok ter uspešnost na delovnem mestu daleč najpomembnejša orodja za vzdrževanje samopodobe, so določena življenjska obdobja (starost, brezposelnost, izguba ljubljenega svojca), ko pomeni dajati, nuditi pomoč, pomagati drugim dobesedno vzdrževanje in pridobivanje zdravja in kvalitete življenja.

Starejši ljudje pogosto tarnamo, da nas mlajše generacije ne spoštujejo, da nas ne poslušajo, da ne znajo porabiti naših izkušenj. Kako pogosto se vprašamo, ali jih znamo pritegniti, zainteresirati za naša znanja in izkušnje? Ali je res nujno, da za svoje izkušnje dobimo plačilo v denarju? Iz lastnih izkušenj trdim, da je pogosto nasmešek, zahvala človeka, ki mu pomagamo, mnogo bogatejša nagrada kot bi bilo denarno plačilo. In res imamo veliko za povedati, za ponuditi, za pokazati. Prav vsakdo od nas, od upokojene snažilke do univerzitetnega profesorja in vrhunskega politika (pri tem gospodinje, ki ni bila nikoli v službi ne izpuščam) ima znanja in izkušnje, ki jih lahko deli z drugimi v prostovoljnih aktivnostih. Nevladne organizacije v Sloveniji imajo številne programe,kamor se lahko vsakdo vključi.

Seveda pa ima prostovoljno delo tudi svoja pravila, ki se jih tako slovenska družba kot tudi nevladne organizacije in financerji vedno bolj zavedajo: