| |
Ste se kdaj vprašali, kdo več pridobi, darovalec ali darovanec?
Marsikdo se sprašuje, zakaj neki bi moral delati prostovoljno
za druge, saj mora za ljudi, ki potrebujejo pomoč, poskrbeti država.
V resnici ljudje neprestano opravljamo vrsto prostovoljnih aktivnosti
za svojce, za prijatelje, za sosede, pa to sploh ne označujemo kot
prostovoljno delo. Še manjkrat se vprašamo, zakaj to počnemo.
Zelo pogosto slišimo o ljudeh, ki delajo prostovoljno delo,
kako so dobri, kako so požrtvovalni. Slogan nevladne organizacije,
v kateri delam je celo 'Dobro je biti pomemben, pomembno je biti dober'.
Zelo malokrat pa se vprašamo, zakaj pravzaprav delamo prostovoljno
delo. Menim, da je mnogo pomembnejše kot to, da drugi občudujejo našo
dobroto ali požrtvovalnost, občutek osebnega zadovoljstva, ki ga imamo
pri tem delu. To premalokrat poudarjamo, ko iščemo nove prostovoljce.
Človek mora samega sebe neprestano potrjevati, do smrti ima potrebo
utrjevati, vzdrževati, izboljševati lastno samopodobo. Medtem, ko so
v drugem življenjskem obdobju uspešnost v partnerskem odnosu, v zakonu,
uspešnost pri vzgoji otrok ter uspešnost na delovnem mestu daleč najpomembnejša
orodja za vzdrževanje samopodobe, so določena življenjska obdobja (starost,
brezposelnost, izguba ljubljenega svojca), ko pomeni dajati, nuditi
pomoč, pomagati drugim dobesedno vzdrževanje in pridobivanje zdravja
in kvalitete življenja.
Starejši ljudje pogosto tarnamo, da nas mlajše generacije ne
spoštujejo, da nas ne poslušajo, da ne znajo porabiti naših izkušenj.
Kako pogosto se vprašamo, ali jih znamo pritegniti, zainteresirati
za naša znanja in izkušnje? Ali je res nujno, da za svoje izkušnje
dobimo plačilo v denarju? Iz lastnih izkušenj trdim, da je pogosto
nasmešek, zahvala človeka, ki mu pomagamo, mnogo bogatejša nagrada
kot bi bilo denarno plačilo. In res imamo veliko za povedati, za ponuditi,
za pokazati. Prav vsakdo od nas, od upokojene snažilke do univerzitetnega
profesorja in vrhunskega politika (pri tem gospodinje, ki ni bila nikoli
v službi ne izpuščam) ima znanja in izkušnje, ki jih lahko deli z drugimi
v prostovoljnih aktivnostih. Nevladne organizacije v Sloveniji imajo
številne programe,kamor se lahko vsakdo vključi.
Seveda pa ima prostovoljno delo tudi svoja pravila, ki se jih
tako slovenska družba kot tudi nevladne organizacije in financerji
vedno bolj zavedajo:
- prostovoljcu je treba ustvariti pogoje za dobro delo,
- stroške, ki nastajo pri tem, je treba prostovoljcu pokriti,
- organizacija prostovoljnega dela ni zastonj, terja profesionalno
delo,
- prostovoljcu in njegovim specifičnim potrebam je treba znati
prisluhniti, če hočemo, da bo ostal,
- treba mu je nuditi profesionalno pomoč in
- tudi prostovoljca je treba na nek način nagraditi.
|