EU - priložnost tudi za starejše

Okroglo mizo sta odprla Emil Pepelnjak iz Pokrajinske zveze društev upokojencev Celje in moderatorka Marta Hrovatin. Udeležence je pozdravil Mirko Vaupotič, ki je spregovoril nekaj besed o projektu >Evropska unija - priložnost tudi za starejše<. Sledila so predavanja:

Mateja Kožuh Novak, dr.med. - Slovenska filantropija
>Prostovoljno delo za kvaliteto življenja< -

Prof. Azra Kristančič, spec. klin. psih., psihoterapevt
>Etična načela prostovoljnega dela< -

Senka Vrbica, univ.dipl.prav. - Pravno-informacijski center nevladnih nevladnih organizacij - PIC
>Prostovoljno delo v nastajajoči zakonodaji<

Dolgoletni prostovoljci ugotavljajo, da v naši državi obstaja potreba po zakonu o prostovoljnem delu. Pomanjkljivost prostovoljnega dela pri nas se kaže včasih tudi tako, da prostovoljec velikokrat ne dobi povrnjenih niti potnih stroškov. S sprejemom zakona prostovoljci pričakujejo, da bo prostovoljno delo dobilo svojo afirmacijo, na ta način pa bi tudi pritegnili državo k vzpodbujanju in ustvarjanju prostovoljnega dela. V zahodnih državah imajo več zakonov, ki urejajo področje prostovoljnega dela, prav tako deluje donatorstvo, kajti podjetja, ki dajejo donacije prostovoljnim organizacijam, imajo določeno stopnjo davčne olajšave. Po drugi strani zakon zagotavlja prostovoljcu določen status - za primer lahko vzamemo Portugalsko, kjer prostovoljec svoj status potrjuje z izkaznico, s katero uveljavlja popuste pri javnem prevozu, zastonj obiske v gledališču, cenejše članarine v knjižnicah in podobno.

Pri spodbujanju prostovoljnega dela bi lahko igrale pomembno vlogo tudi lokalne skupnosti, saj imamo do njih lažji dostop kot do državnih organov. Zveza društev upokojencev Slovenije (ZDUS) je izvedla analizo o potrebah starejših ljudi po pomoči, za katero je država prispevala 250.000 SIT. Ta raziskava je lahko v pomoč županom po občinah, saj prikazuje dejansko stanje in potrebe v določeni regiji. Zato bi se lahko občine povezale s prostovoljnimi - nevladnimi - organizacijami in skupno pripomogle k dvigu blaginje starejše populacije.

Otroci so tisti, ki bi prvi morali pomagati starejšim, šele nato pride na vrsto država. Vendar so izkušnje z mladimi prostovoljci pokazale, da starejši niso bili zadovoljni - razlog tiči v tem, da so mladi slabo poučeni o prostovoljnem delu. Mladim prostovoljcem bi morali približati temeljna načela prostovoljstva, ki ne temeljijo samo na uslužnosti, temveč predvsem v vživljanju v vlogo prostovoljca.

Potrebno je oblikovati nacionalni program za razvoj prostovoljnega dela. Država bi morala skrbeti za promocijo in vrednotenje prostovoljnega dela.
Prostovoljne organizacije bi se morale med seboj povezati, predvsem organizacije socialnih dejavnosti - na nivoju države določiti koordinatorja te dejavnosti, ki bi skrbel za usklajevanje programov in enotnejše usposabljanje prostovoljcev.
Osnutek Zakona o prostovoljnem delu pravno in vsebinsko ureja tovrstno delo, zato bi bilo potrebno, da ga država čim prej sprejme.
Občinske strokovne službe, kot so centri za socialno delo, centri za pomoč na domu, patronažne službe idr., bi se morale bolj zavedati pomena prostovoljnega dela, saj ta s svojim delom prispeva k bolj kakovostni storitvi za uporabnike. Zato je potrebno boljše sodelovanje med državnimi institucijami in nevladnimi, prostovoljnimi organizaciji, tako na državni kot na lokalni ravni.
Peti december je svetovni dan prostovoljcev. Ob tej priložnosti bi bilo smiselno, da se na lokalni in državni ravni organizirajo ustrezne prireditve, s katerimi bi poudarili in nagradili delo prostovoljcev (sprejemi prostovoljcev pri županih in državnikih; podelitev priznanj; organizirane kulturne prireditve, izleti ipd.).

Okroglo mizo je odprla Angelca Žiberna (ZDUS), Tatjana Nikolić (ZOTKS) je predstavila projekt >Evropska unija - priložnost tudi za starejše<. Sledila so predavanja:

Senka Vrbica, univ. dipl. iur. (Pravno-informacijski center nevladnih organizacij -PIC):
>Prostovoljno delo v nastajajoči zakonodaji<

Prof. Azra Kristančič spec. klin. psih. :
>Etična načela prostovoljnega dela<

V Evropski uniji obstajajo različne ureditve glede prostovoljnega dela. Tudi v vzhodnih državah se v zadnjem času prostovoljnega dela bolj zavedajo, zato sprejemajo zakone, ki tovrstno delo regulirajo. Vendar pri nas prostovoljec nima istega statusa v družbi, kot ga ima na zahodu. Bistveni problem pri nas je, da prostovoljne organizacije med seboj niso povezane. Nujno je, da prostovoljne organizacije zastopa neka organizacija ali oseba, ki bo povezovala in zastopala interese prostovoljnega dela. Pomembno je, da je prostovoljno delo lahko tudi stvar ustnega dogovora. Osnutek Zakona o prostovoljnem delu je bolj deklarativne narave. Oktobra 2003 je Vlada Republike Slovenije sprejela strategijo sodelovanja z nevladnimi organizacijami in uvidela, da dejansko obstaja potreba po zakonu o prostovoljnem delu, vendar se zakonodajni postopek še ni začel.

Potrebno je podpirati razvoj in sodelovanje prostovoljnih organizacij.
Prostovoljno delo predstavlja tudi koristno porabo časa posameznika za dobrobit skupnosti, zato je naloga države, da prostovoljno delo spodbuja in promovira.
Prostovoljno delo mladih je lahko enakovredno opravljeni delovni praksi v šoli in zanj bi lahko dobili potrdilo. Za svoje delo pa morajo biti primerno nagrajeni tudi starejši prostovoljci - pisna zahvala, organiziran piknik ipd.; prav tako morajo dobiti povrnjene materialne stroške - za prevoz na primer.
Svetovni dan prostovoljstva, ki je petega decembra, bi moral biti primerno promoviran in proslavljen tudi v občinah: organizirati sprejem prostovoljcev pri županih na posebej organiziranih kulturnih prireditvah.
Pohvaliti moramo Državni svet in Zvezo društvenih organizacij Slovenije (ZDOS) za poziv nevladnim organizacijam ter podelitev priznanj zaslužnim prostovoljcem. Nevladne organizacije je potrebno spodbujati, da se odzovejo tovrstnim pozivom ter predlagajo zaslužne prostovoljce za taka priznanja in jim na ta način omogočiti javno pohvalo.