mag. Simona HvaliČ Touzery

I. ZNAKI ZLORAB

Za preprečevanje zlorab je potrebno njihovo prepoznavanje, zato na kratko povzemam informacije o najbolj tipičnih znakih zlorab nad starimi ljudmi:

•  Telesna ali fizična zloraba: težave z gibanjem, spremenjeno obnašanje, zmedenost, praske, podplutbe, nalomljene kosti, polomljena očala; oskrbovalec ne dovoli, da bi se obiskovalec na samem srečal z žrtvijo;

B) Psihična ali duševna zloraba: strah, neodločnost, apatija, depresija, stres, poslabšanje prejšnjih duševnih bolezni, motnje spanja, umikanje, manjše samospoštovanje.

C) Zanemarjanje : podhranjenost, zanemarjenost, neprimerna oblačila, osebe nimajo zobne proteze ali slušnega aparata, osebe prejemajo prevelik ali premajhen odmerek zdravil, imajo preležanine, živijo v nezdravih razmerah, prostor je umazan in smrdi.

D) Finančna zloraba : osebe nimajo nikoli denarja, nepoznavanje denarja, nezmožnost za nakup osnovnih živil, oseba vedno dviguje denar v spremstvu nekoga, ki potem vzame denar itd.

Pogosto se več vrst zlorab zgodi istočasno, kar je potrdila tudi naša raziskava. Poleg poznavanja znakov in vrst zlorab je pomembno tudi poznavanje dejavnikov tveganja, ki lahko pripeljejo do zlorab. V življenju večine starih ljudi je prisoten vsaj eden od teh dejavnikov, kar nas opozarja na to, da se zlorabe lahko zgodijo v vseh okoljih in vsakemu staremu človeku .

II. DEJAVNIKI TVEGANJA

Dejavnike tveganja lahko delimo v tri tematske sklope:

•  psiho-fizični dejavniki (telesna nemoč, zmanjšana gibljivost, psihična prizadetost, odvisnost od drugih, izoliranost, osamljenost, ipd.)

•  dejavniki, odvisni od okolice starega človeka ( preobremenjenost/izgorelost oskrbovalca; družinski oskrbovalci brez podpore; storilec odvisen od starega človeka; zasvojenost osebe; slabe življenjske navade v družini; majhno plačilo in nezadostna izobraženost negovalnega osebja v institucijah; premajhne možnosti različnih oblik skrbi za stare ljudi; pranapolnjenost domov in premalo zaposlenih glede na potrebe; slabi medčloveški odnosi)

•  kulturni in socio-ekonomski dejavniki (starostni stereotipi, krhanje tradicionalnih medgeneracijskih družinskih vezi, omejena dostopnost do oskrbe v domačem okolju in v institucijah itd.) (Hvalič Touzery, Felicijan 2004).

Predstavili smo le nekaj možnih dejavnikov tveganja, ki izstopajo v življenjih starih ljudi. Ti dejavniki nam kažejo, da je možnosti za zlorabe starih ljudi ogromno in le z odkritim bojem jih lahko omejimo.

III. Raziskava Inštituta Antona Trstenjaka

Raziskava je bila opravljena v septembru 2003 in sicer med nekaterimi naročniki revije Kakovostna starost in prostovoljci Zveze medgeneracijskih društev za kakovostno starost. Ker so to osebe, ki veliko delajo s starimi ljudmi, smo jih poprosili, naj v vprašalniku predstavijo en primer zlorabljene stare osebe, za katerega so slišali ali pa so mu bili sami priča. Naš namen je bil pridobiti čim več informacij o zlorabah starih pri nas in prek tega javnost opozoriti tudi na to problematiko. Dejstvo pa je, da nam ta raziskava ne daje informacij o razširjenosti te problematike. Zajeli smo 45 primerov zlorab , katere rezultate na kratko predstavljam:

•  Najpogosteje do zlorab prihaja v domačem okolju , pojavljajo pa se tudi v institucijah.

•  Največji delež zlorabljenih predstavljajo osebe, stare od 75 do 80 let .

•  Bistvene razlike med spoloma storilcev zlorab ni bilo, pokazalo pa se je, da institucionalne zlorabe pogosteje izvajajo ženske kot pa moški.

•  V Sloveniji je najbolj razširjena finančna zloraba starih ljudi. To potrjuje tudi naša raziskava, saj je to zlorabo utrpela tretjina zlorabljenih starih oseb, dobra četrtina duševno, slaba petina pa zanemarjanje. O tem nazorno pričajo naslednji citati: >. ko je bila bolna je pooblastila snaho, sedaj ji ta ne vrne kartice in upravlja z njeno pokojnino . >, > oseba misli, da mora del pokojnine dajati sinu, ker je nezaposlen.<

•  Opazili smo, da se zlorabe najpogosteje pojavljajo v paru ali pa celo več oblik hkrati . Samo v četrtini primerov je oseba doživljala eno obliko zlorabe, sicer pa najmanj dve, v 17% celo več kot tri oblike zlorab hkrati.

•  Obstaja vrsta dejavnikov tveganja . V življenju starih ljudi je prisoten vsaj eden, kar nas opozarja na to, da se zlorabe lahko zgodijo v vseh okoljih, vsakemu staremu človeku. V raziskavi so se potrdili sledeči:

•  slabo zdravje : zdravstvene težave je imelo 83,7% zlorabljenih ljudi; v glavnem so bile to resnejše in dolgotrajne težave. V slabi polovici primerov so imeli zlorabljeni ljudje težave z mobilnostjo, nekateri so bili nepokretni.

•  odvisnost od drugih : dobri dve tretjini zlorabljenih sta bili odvisn od nege oz. oskrbe drugih.

•  zlorabljene osebe so brez partnerja (če izvzamemo zlorabo s strani partnerja); poročena je bila le dvanajstina, ostali v vzorcu pa so bili ovdoveli, ločeni, samski.

•  zlorabljena oseba živi skupaj z osebo, ki jo zlorablja :: v našem primeru je to veljalo za 40% ljudi. Ti so v večini (79%) primerov živeli skupaj z odraslimi otroki.

•  Čeprav tega z našo raziskavo ne moremo potrditi, pa je raziskava Zavoda za oskrbo na domu Ljubljana pokazala, da so družinski oskrbovalci pogosto storilci zlorab prav zaradi izgorelosti . V raziskavi med svojimi uporabniki, starimi 80 let in več, so opazili, da jih je bilo 51 zlorabljenih, v glavnem s strani družinskih oskrbovalcev.

•  Najpogostejši storilci zlorab v domačem okolju so odrasli otroci ; v anketi so le-ti v 56% zlorabili staro osebo; za 70% zlorab v naši raziskavi odgovorni družinski člani oz. sorodnik i.

•  30% zlorab iz vzorca je bilo nekje že obravnavanih. Dejansko število obravnav je precej manjše.

•  Žrtve ne prijavijo zlorab in zlorabe pasivno sprejemajo

•  Institucionalne zlorabe so najbolj neraziskana oblika zlorab. Večkrat slišimo nasilju nad starimi ljudmi v ustanovah, a raziskovalnih podatkov o tem ni. V raziskavi je bila petina tovrstnih primerov. Glede na to, da gre v absolutnem številu za majhno število, rezultatov ne moreva ponazoriti s številkami. Bolj so zgovorni opisni deli: >...gospo je zelo strah nasilja. Večkrat mi reče: >ko pride čas za nego in vem kdo je v službi, me je strah, saj vem, da bo bolelo.< , >.3x je prišlo do nasilnega kopanja v kopalnici, kjer so bili še ostali varovanci goli in nebogljeni in so jih grobo polivali z vodo in se zraven smejali.<, >.gospa je vdana v usodo. Pravi: >so angeli in hudiči,saj sem navajena težkega življenja.odzivi svojcev na nasilje negovalke so brez uspeha.<, >.pripovedovala mi je grozljive zgodbe po prihodu iz bolnice.gospa ne želi,da kdorkoli ukrepa, ker pozna svojo bolezen in ve, da bo po vsej verjetnosti v doglednem času ponovno rabila ustanovo kjer je doživela zlorabo in se boji.<

__________________________________________________________________________

Novejša slovenska literatura o zlorabi starih ljudi:

HVALIČ TOUZERY Simona, FELICIJAN Polona (2004). Dogaja se njej in dogaja se mnogim. Ne bi se smelo. Raziskava o zlorabi starih ljudi v Sloveniji. Kakovostna starost, letn. 7, št.1, str: 12-21

HVALIČ TOUZERY Simona, FELICIJAN Polona (2003). Zloraba starih ljudi. Samarijan, december, let.1, št. 3, str.3-4. Društvo svetovalcev zaupni telefon Samarijan.

Hvalič Simona (2002). Odstiranja: nasilje nad starimi ljudmi. Kakovostna starost, 2002, letn. 5, št. 1/2, str. 36-45.

Merljak Sonja (2004). Žrtve molčijo, ker jih je sram ali pa strah - 1. del. DELO, torek, 6.4., str. 19

Merljak Sonja (2004). Žrtve molčijo, ker jih je sram ali pa strah - 2.del. DELO, četrtek, 8.4., str. 13

Pentek Metka (2003). Predstavitev mednarodne mreže za preventivo zlorabe starejših (INPEA). Gerontološko društvo Slovenije.

RAMOVŠ Ksenija (2004). Medgeneracijsko nasilje kot odgovor na spremenjene razmere v postmoderni družbi . Kakovostna starost, letn. 7, št. 1. str.: 2-11

Razboršek Vinko (2002). Oblike zlorabljanja starejših ljudi. Kakovostna starost , letn. 5, št. 1-2, str. 31-35

Selič, Polona (2003). Nasilje v družini - priporočila na poti do celovitih rešitev. V: Odsev. Let. 1, str. 17, avgust 2003.

Žmahar Anita (2004). Zamolčane zgodbe. Vzajemnost. Glasnik ZPIZ in ZDUS. št. 4/april.

Žveglič Marjan (2003). Nasilje nad ostarelimi. Kakovostna starost , letn. 5, št. 1-2, str. 46-48