EU - priložnost tudi za starejše

Okroglo mizo je odprl gospod Aldo Ternovec iz Zveze društev upokojencev goriške pokrajine. Mirko Vaupotič je povedal nekaj besed o projektu in pozdravil udeležence, moderatorka okrogle mize je bila Angelca Žiberna (ZDUS). Sledila so predavanja:

Mag. Simona Hvalič Touzery - Inštitut Antona Trstenjaka
>Zlorabe starih ljudi v Sloveniji<

Tatjana Mušič - Ministrstvo za notranje zadeve, Generalna policija
>Tudi starejši so lahko žrtve kaznivih dejanj<

Mnogi očitajo zdravnikom in socialnim delavcem, da ne prijavljajo primerov nasilja in zlorabe, vendar je potrebno razumeti, da meje nasilja in zlorabe niso takoj prepoznavne. Le ena od dvanajstih občin v goriški pokrajini - občina Nova Gorica - sistematično pristopa k reševanju nasilja v družini. Glavni problem je v neosveščenosti celotne družbe, posledično pa seveda zlorabljene osebe ter izvajalca nasilja in zlorabe. Zaradi neustreznega kazenskega pregona storilcev kaznivih dejanj le-ti vedo, da za svoja dejanja ne bodo odgovarjali.

Obstajajo tudi primeri, ko mladi >maltretirajo< starejše. Poiskati moramo vzroke za tako vedenje. Verjetno to izhaja iz dejstva, da danes že odrasli mladi ljudje še vedno živijo pri starših, ker ne dobijo zaposlitve, da bi se lahko osamosvojili. Pri zaposlovanju pa imajo težave zlasti ženske, ki jih delodajalci nočejo zaposlovati, ker se bojijo, da bodo prehitro zanosile. Položaj žensk v naši družbi je na splošno težaven, zlasti za tiste ženske, ki po smrti svojega partnerja ostanejo same. Nenadoma se znajdejo v težji finančni situaciji in pogosto postanejo odvisne od socialnih in drugih služb, ki pa jih zaradi manjše finančne zmogljivosti tudi teže plačajo. V Ljubljani je bila dosedaj pomoč na domu zastonj (ker je Mestna občina Ljubljana pokrivala stroške), v ostalih krajih pa jo je bilo potrebno plačati. Od aprila 2004 je tudi v Ljubljani potrebno plačati za pomoč na domu.

Potreba po socialnovarstveni in zdravstveni reformi, ki bi starejšim občanom omogočili večjo dostopnost storitev - krajše čakalne dobe za specialistične zdravstvene storitve, uvedbo podaljšane zdravstvene nege na domu vključno s strokovnimi službami kot so delovni terapevt, fizioterapevt, logoped itd. in cenejša zdravila.
Raziskave o kvaliteti življenja in potrebah starejših ljudi naj bi podpirala država. Pri analizi raziskave in nadaljnjih ukrepih pa naj bi sodelovali tudi predstavniki starejše genaracije, kot neposredni uporabniki.
Žrtvam nasilja, zlorabe in diskriminacije je potrebno nuditi varnost, socialno in pravno zaščito, ko prijavijo primere. Potrebno je tudi povečati preventivne ukrepe za preprečevanje (ponovnega) nasilja: stokovne službe bi morale nuditi vsestransko pomoč žrtvam ter ustrezno obravnavati storilce kaznivega dejanja.
V izobraževalnih programih je potrebno posvetiti večjo pozornost medgeneracijskim odnosom.
Pomembno vlogo imajo mediji, ki o tej problematiki informirajo širšo javnost.

Okroglo mizo je odprl gospod Marjan Prinčič iz Pokrajinske zveze društev upokojencev Gorenjske - Kranj, navzoče pa je pozdravil tudi Martin Habjan, direktor Doma upokojencev Kranj, kjer je okrogla miza potekala. Mirko Vaupotič (ZOTKS) je predstavil projekt >Evropska unija - priložnost tudi za starejše< . Okroglo mizo je vodila Angelca Žiberna (ZDUS). Sledila so predavanja:

Doc. dr. Polona Selič (Urad varuha človekovih pravic):
>Nasilje nad starejšimi<

Metka Pentek, dr. med. (ZD Medvode, Gerontološko društvo):
>Znaki in vrste zlorabe pri starejših ljudeh<

Tatjana Mušič (MNZ, Generalna policija):
>Preprečevanje nasilja, zlorab in diskriminacije starejših<

Udeleženci okrogle mize so mnenja, da so redke tiste občine, ki na dnevni red postavijo temo nasilja in zlorabe starejših. S to problematiko se bolj ukvarjajo nevladne organizacije in prostovoljci. Zlasti Zveza društev upokojencev Slovenije (ZDUS) bi si morala zadati nalogo, da poleg občine in ostalih nevladnih organizacij s svojim delom prispeva k dvigu kvalitete življenja starejših ljudi. Tudi društva upokojencev bi morala redno obravnavati to problematiko, na primer tako, da angažirajo strokovnjaka s pravnega, medicinskega ali socialnega področja. Enkrat mesečno bi lahko organizirali brezplačen posvet s strokovnjakom. Stari ljudje ne marajo biti v vlogi stranke, zato bi jim bila pomoč v okviru društva laže dostopna. V Društvu upokojencev Kranj so idejo že pred časom hoteli izvesti, vendar so kaj kmalu ugotovili, da je k sodelovanju težko privabiti strokovnjaka, ki bi delal brezplačno, saj društvo nima dovolj sredstev, da bi ga plačalo. Šele pred kratkim so dobili pravnico, ki je pripravljena delati brezplačno. Upajo, da jim bo k sodelovanju uspelo pritegniti tudi zdravnika. Bojijo pa se, da je prostovoljca danes težko dobiti.

V Gerontološkem društvu so imeli podobno izkušnjo. Ko pa so uspeli dobiti strokovnjaka in so odprli posvetovalnico v Centru za socialno delo, so kmalu ugotovili, da so naredili napako - vhod v stavbo je bil preveč >na očeh<, zato so se stari ljudje, ki so prišli po pomoč, počutili nelagodno. Želeli so organizirati tudi pravno posvetovalnico, zato so se obrnili na Združenje starejših pravnikov z namenom, da bi dobili upokojenega pravnika, ki bi bil pripravljen prostovoljno sodelovati. Pozivu se ni nihče odzval. Upokojenega pravnika so dobili šele takrat, ko so pridobili finančna sredstva za njegovo plačilo.

V Društvu upokojencev Kranj imajo navado, da obiskujejo tudi starejše nad 95 let. Medicinska praksa opozarja, da je potrebno starejšega človeka čim večkrat obiskati, zato da se na naš obisk navadi in se nanj pripravi tako, da mu ne bo stresen. Društvo upokojencev je navezalo tudi kontakt z osnovno šolo v Kranju, kjer se je odzvalo nekaj dijakov, da bi kot prostovoljci obiskovali in pomagali starejšim na njihovih domovih. Čez čas so člani društva dobili občutek, da otroci nimajo smisla za to delo. Starejši so želeli, da jim otroci doma kaj postorijo, preberejo kaj iz knjige ali iz časopisa, vendar ko so to naredili, so kar odšli. Starejši so komentirali, da se z otroki nimajo o čem pogovarjati, da otroci samo postorijo tisto, kar jih prosijo, in nato odidejo.

Predavatelji okrogle mize, ki so tudi dolgoletni prostovoljci, so opozorili, da so otroci vendarle primerni za tovrstno delo, vendar rabijo natančnejša navodila. Razložiti jim je potrebno, da je poleg pomoči pomembno tudi vživljanje v sočloveka in v dano situacijo.

Potrebna bi bila koordinacija vseh, ki izvajajo programe za starejše, to je državnih služb, nevladnih in strokovnih organizacij, da se med seboj povežejo, usklajujejo programe in načrtujejo skupne ukrepe.
Društva upokojencev naj organizirajo posvetovalnice za starejše (pravne, socialne, zdravstvene, psiho-socialne) in razvijejo še druge oblike informiranja in izobraževanja starejših.
Mlade je potrebno usposabljati za prostovoljno delo in jih vključiti v programe za pomoč starejšim.
Starejši bi morali biti deležni pogostejših obiskov patronažne službe, ki zaradi svoje narave dela najprej opazi možne znake nasilja in zlorabe - je varovalni dejavnik pri zaščiti starejših. Država naj poskrbi za ustrezne zakonske akte, na katere se bo patronažna služba ob prijavi morebitne zlorabe lahko sklicevala.
Državne ustanove bi morale več storiti za starejše, ne pa prelagati svojih nalog na nevladne organizacije, ki zaradi slabih pogojev niso kos vsemu delu.
Socialne razlike med ljudmi, revščina in brezposelnost pomembno vplivajo na razmah nasilja in revščine. Upada tudi sosedska pomoč in rahljajo se med-generacijski odnosi.
Starejše je potrebno seznaniti s pravico do zagovorništva, uvesti >krizne telefone<, na katerih bi lahko dobili ustrezne informacije o njihovih (pravnih) pravicah, država pa bi morala dopolniti in urediti zakonodajne akte, ki zadevajo področje človekovih pravic in se nanašajo na starejše ljudi.
O vprašanjih, ki zadevajo nasilje, zlorabo in diskriminacijo starejših, je potrebno javno spregovoriti, da se doseže večja stopnja osveščenosti.

ZAPISNIK OKROGLE MIZE
>PREPREČEVANJE NASILJA, ZLORABE IN DISKRIMINACIJE STAREJŠIH<

Okroglo mizo je odprla Rožca Šonc iz PZDU Dolenjske, predsednica komisije za socialne in zdravstvene zadeve, Tatjana Nikolić (ZOTKS) je predstavila projekt >Evropska unija - priložnost tudi za starejše<. Okroglo mizo je vodila Angelca Žiberna (ZDUS). Sledila so predavanja:

Metka Pentek, dr. med. (ZD Medvode, Gerontološko društvo)
>Znaki in vrste zlorabe pri starejših ljudeh<

Tatjana Mušič (MNZ, Generalna policija)
>Preprečevanje nasilja, zlorab in diskriminacije starejših<

Izkazalo se je, da v primerih nasilja, za katere vemo, preveč oklevamo s prijavo takega dejanja. S tem, ko takih primerov ne prijavimo, ne izpolnjujemo naše dolžnosti in odgovornosti, ki jo imamo do sočloveka. V Domu starejših občanov Novo mesto se pogosto sprašujejo, ali imajo pravico prijaviti primer nasilja, ki so ga opazili. Menijo, da so moralno-etično zavezani le za osebno nego starejših. V Centru za socialno delo Novo mesto se tudi velikokrat srečujejo s primeri nasilja v družini. Opazili so, da človek vedenjski vzorec nasilja prinese iz družine, iz svojega otroštva. Če so bili kot otroci tepeni, potem tudi sami tepejo druge, ko odrastejo. Zato mora stroka oblikovati smernice, po katerih se bodo pooblaščene službe orientirale v primeru nasilja.

Ko pristojni organi začnejo preiskovati primer prijavljenega nasilja, v večini primerov povzročitelj dejanje nasilja zanika, prav tako tudi žrtev. Žrtev se zaščiti z molkom, ker ne ve, kaj bo sledilo. Razumeti moramo, da v večini primerov žrtve nasilja zanikajo dogodek predvsem iz tega razloga, ker nihče - niti država s svojimi institucijami, niti bližnja okolica - žrtvam ne nudi ustreznega razumevanja in zaščite. Država je zato spremenila zakonodajo, ki zdaj določa, da ko enkrat podate izjavo na pristojnem organu, le-ta ostane arhivirana. Pred spremembo zakonodaje je bilo izjavo možno naknadno preklicati, zato izjave oziroma prijave nasilja ni bilo možno evidentirati. Policija računa na policijski zakon, na podlagi katerega bo policist lahko takoj odstranil storilca kaznivega dejanja za 10 dni. Storilec se ne bo smel približati žrtvi.

Med udeleženci okrogle mize so imeli nekateri posamezniki zelo slabe izkušnje s policijo. Potožili so, da so po prijavi kaznivega dejanja na policiji someščani še isti večer zvedeli, kdo je podal prijavo. Zaradi takih izkušenj se mnogi bojijo policije in ne želijo več podajati prijav - v takih primerih namreč tudi prijavitelj kaznivega dejanja postane žrtev. Na policiji se zavedajo, da so stvari, ki se jih z zakonom ne da urediti. Prav tako se zavedajo, da je potrebno dati večji poudarek policijski etiki. Do leta 1990 je bilo v policiji tako kot v vojski - hierarhija, kjer je bilo več sektorskih policistov. Danes je osebni pritisk na policista večji. Trenutno se izvaja projekt >policijsko delo v skupnosti<. Mnogi starejši policisti se še niso uspeli privaditi sodobnemu načinu delovanja, katerega cilj je rekrutirati bolj prijaznega policista.

Policija na prijavo naredi pregon. Možnosti za prijavo kaznivega dejanja so različne: prijava je lahko telefonska, anonimna, pisna s podpisom idr. Novomeška policija se je ukvarjala s primerom spolne zlorabe v domu upokojencev, kjer zdravnik ni smel dati podatkov zaradi zdravniške zaprisege. Po mnenju policije bi moralo biti zakonsko določeno, da ima v takih primerih policija dostop do zdravniških kartotek.

Udeleženci okrogle mize se strinjajo, da je odnos družbe do starosti povezan z nasiljem. Zato je potrebno, da se odnosa do starejših naučimo doma v družini, v vrtcu in v šoli.

Država mora z ustrezno zakonodajo zaščititi žrtve kaznivih dejanj in s preventivnimi programi preprečiti ponovne zlorabe.
Prijav kaznivih dejanj nasilja ni veliko zato, ker prijavitelj kaznivega dejanja ni primerno zaščiten.
Zdravniki in patronažna služba se ne morejo opreti na ustrezne zakonodajne akte pri prijavljanju zlorabe in nasilja, ker le-ti niso dovolj jasno opredeljeni, da bi lahko stoka ukrepala.
Storilci kaznivih dejanj niso ustrezno kaznovani oziroma obravnavani, lahko bi celo dejali, da so bolj zaščiteni kot žrtve.
Vprašljiva je tudi etika strokovnjakov - primer zdravnikov, ki zaradi prisege molčečnosti >dopuščajo<, da žrtve kaznivega dejanja ostanejo trpinčene.
Pomanjkljivo je sodelovanje med različnimi strokami na primer med socialnimi, zdravstvenimi službami, sodišči, policijo ipd. Pri načrtovanju preventivnih ukrepov s tovrstnimi vprašanji, bo potrebno uskladiti sodelovanje in ukrepanje vseh organizacij, ki sodelujejo v tem procesu.
Na novomeškem območju ugotavljajo, da je vedno več primerov zlorab in nasilja; razlog zanje tiči v dedovanju lastnine in v slabem medgeneracijskem odnosu. Naraščajo tudi zahtevki za ugotavljanje prištevnosti starejših ljudi.