Tatjana Mušič,
Generalna policijska uprava, vodja oddelka za mladoletniško kriminaliteto in nasilje v družini

Med oškodovanci in žrtvami kaznivih dejanj najdemo vse starostne skupine. Sklepamo lahko, da je ogroženost starejših ljudi veliko večja, kot kažejo podatki, saj so pogosto zaradi svojih duševnih in telesnih značilnosti bolj ranljivi kot ostali člani družbe. Argumentirane so ugotovitve, da se jim posveča premalo pozornosti in da je zlorabljanje starejših in nasilje nad njimi pri nas še vedno tabu tema.

Raziskav oz. podatkov, na podlagi katerih bi lahko sklepali o stopnji ogroženosti starostnikov, v Sloveniji nimamo. Mislim, da je policijska statistika edina, iz katere se da potegniti vsaj nekaj zaključkov; potrebno pa je vedeti, da številke, ki bodo predstavljene v nadaljevanju, predstavljajo izključno kazniva dejanja, za katera je policija podala kazenske ovadbe pristojnim državnim tožilstvom. Predstavljajo tako le del resničnega dogajanja in še zdaleč ne odražajo realnega stanja. Potrebno je vedeti, da starejši ljudje redko prijavijo kaznivo dejanje.

Podatki iz policijske evidence:

Tabela prikazuje število in delež kaznivih dejanj, s katerimi so bili v zadnjih dveh letih oškodovani ljudje, starejši od 64 let. Za primerjavo so vzeta tri poglavja Kazenskega zakonika, saj so starostniki najbolj pogosto žrtve kaznivih dejanj ravno iz teh poglavij . Tako kot ljudje v vseh starostnih dobah so tudi starostniki najpogosteje oškodovani s kaznivimi dejanji zoper premoženje, z deležem 7,7% (6,8% v letu 2001) od skupnega števila kaznivih dejanj iz tega poglavja. Po številčnosti pojavljanj si sledijo kazniva dejanja po naslednjem vrstnem redu: tatvina, velika tatvina, poškodovanje tuje stvari, goljufija, rop, zatajitev, odvzem motornega vozila in izsiljevanje. Razlik med spoloma skorajda ni, le pri kaznivem dejanju izsiljevanja je delež oškodovank nekoliko večji. Največ drznih tatvin (kaznivo dejanje velike tatvina na posebno predrzen način, npr. trganje torbice iz rok mimoidočega človeka) je storjenih v strnjenih naseljih, najpogosteje so na ta način oškodovani ljudje, starejši od 54 let. Po številu primerov mu sledijo kazniva dejanja zoper življenje in telo in to lahka telesna poškodba, ogrožanje z nevarnim orodjem ali orožjem, huda telesna poškodba ter umor in poskus umora. S temi kaznivimi dejanji so moški izrazito bolj ogroženi, približno za eno tretjino, za razliko od kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost, kjer moških - žrtev skorajda ni ( en primer v letu 2001)

V mnogih raziskavah je bilo ugotovljeno, da se največ umorov je storjenih med osebami, ki se med seboj poznajo, umori neznancev se gibljejo do 10%. Največji odstotek dejanj je med družinskimi člani, prijatelji, med ljudmi s tesnimi odnosi, ljubimci, v drugi skupini so tisti, ki se med seboj poznajo, najmanj pa je takšnih, ki se ne poznajo. Najpogosteje uporabljeno sredstvo za izvršitev dejanja je strelno orožje, sledi mu hladno orožje (nož, sekira in različni predmeti). Pri umorih med zakonskimi ali izvenzakonskimi partnerji je značilno, da možje po dejanju pogosto storijo samomor, medtem ko je to pri ženskah redko. Najpogostejši motivi za storitev dejanja so prepiri, spori v družini, med sosedski spori, ljubosumje, maščevanje, pogosto pa motiva tudi ne ugotovimo. Pri spolnih deliktih je >sivo polje< zelo veliko, nekatere študije kažejo, da je posilstev tudi do petkrat več kot je prijav. Prijavljanje teh kaznivih dejanj je odvisno od odnosa med žrtvijo in storilcem, krajem storitve, starosti, zakonskega stanu, ipd. Med ljudmi prevladuje mnenje, da storilci naključno izbirajo žrtve, v resnici pa se storilec in žrtev največkrat bolj ali manj poznata v skoraj 80 % primerov. Delež moških med žrtvami kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost je manjši od 10%, velika večina teh so otroci. Največkrat so žrtve mlada dekleta, kljub temu pa so med žrtvami posilstev ženske vseh starosti. Tudi visoka starost ni garancija, da ženska ne bo žrtev posiljevalca. V isti tabeli so številčno opredeljena tudi tri najpogostejša kazniva dejanja iz drugih poglavij, grdo ravnanje in ogrožanje varnosti ter nasilništvo . Opazna je razlika v številu prijavljenih kaznivih dejanj med spoloma, bistveno višji je delež moških - žrtev pri kaznivem dejanju ogrožanja varnosti, medtem ko je večji delež žensk pri kaznivem dejanju nasilništva in grdega ravnanja. Na stiske, ki ogrožajo starejše ljudi, kaže tudi število samomorov, pa tudi pogrešanih oseb.

V Sloveniji občani policiji vsako leto prijavijo izginotje oz. pogrešanje več sto oseb. To so otroci, mladostniki in odrasle osebe. V letu 2002 je slovenska policija obravnavala 283 primerov pogrešanih oseb, od tega 142 polnoletnih. Velika večina pogrešanih se vrne domov po nekaj dneh; zmanjka jim denarja za preživljanje, jeza se poleže, prepir je pozabljen, oglasi se domotožje in obžalovanje. Med tistimi, ki se ne vrnejo dalj časa (10 dni in več), so predvsem takšni, ki želijo trajneje spremeniti svoj način življenja. Pri človeku, ki je pogrešan že več kot mesec dni, lahko sklepamo, da je storil samomor, lahko pa je tudi žrtev kaznivega dejanja. Vsak primer pogrešanja osebe je potrebno obravnavati individualno, saj je vsako nenadno izginotje osebe, ki je časovno daljše kot ponavadi, že lahko alarm. Od polnoletnih oseb, ki so pogrešane, je približno 20% starejših od 64 let. Podatki, zbrani za zadnja tri leta, jasno kažejo na veliko splošno ogroženost s samomori, ki pa se z leti izrazito stopnjuje. Najpogostejša vzroka, zabeležena v policijski evidenci pri starostni skupini nad 64 let, sta bolezen in osamljenost.

Zaključek:

Nič čudnega torej, da marsikdo starost težko prenaša in se jo boji. Vendar ni nujno, da je tako. Prav bi bilo >zrela leta preživeti kar se da polno in zadovoljno, v sozvočju s svetom in sabo<. Za to pa bi morali vsi skupaj, vsak zase in drug za drugega storiti kaj več.

Kazniva dejanja zoper življenje in telo: umor, uboj na mah, povzročitev smrti iz malomarnosti, detomor, napeljevanje k samomoru in pomoč pri samomoru, nedovoljena prekinitev nosečnosti, lahka telesna poškodba, huda telesna poškodba, posebno huda telesna poškodba, sodelovanje pri pretepu, ogrožanje z nevarnim orodjem pri pretepu ali prepiru, povzročitev nevarnosti zapustitev slabotne osebe, opustitev pomoči;

Kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost: posilstvo, spolno nasilje, spolna zloraba slabotne osebe, spolni napad na osebo mlajšo od petnajst let, kršitev spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja, zvodništvo, posredovanje pri prostituciji, prikazovanje in izdelava pornografskega gradiva;

Kazniva dejanja zoper premoženje: tatvina, velika tatvina, rop, roparska tatvina, zatajitev, odvzem motornega vozila, goljufija, izsiljevanje, oderuštvo, zloraba zaupanja, prikrivanje, nedovoljen izvoz in uvoz stvari, ki so posebnega kulturnega ali zgodovinskega pomena ali naravne znamenitosti, poškodovanje ali uničenje stvari, ki so posebnega kulturnega ali zgodovinskega pomena ali naravne znamenitosti, poškodovanje tuje stvari, poškodovanje računalniških podatkov in programov, požig, poškodovanje stanovanjskih in poslovnih stavb in prostorov, nezakonita vselitev, oškodovanje tujih pravic;

Kaznivi dejanji grdega ravnanja in ogrožanja varnosti iz poglavja zoper človekove pravice in svoboščine. Kaznivo dejanje nasilništva iz poglavja zoper javni red in mir.