Metka Pentek, dr.med., spec.spl.med.
Gerontološko društvo Slovenije; Zdravstveni dom Medvode
predsednica, zdravnica v ambulanti splošne medicine

"Utrujena sem od vseh zahtev svoje mame, svoje družine, svojega šefa, svojih prijateljev . vseh. Vsi od mene samo nekaj pričakujejo. Ne zmorem več. Preutrujena sem. Tako sem danes začela vpiti na mamo, ker ni hotela jesti. Spet misli, da jo zastrupljam. Vpila sem nanjo, da se ne zmišljuje. Nikoli nisem mislila, da bom kdaj vpila na mamo, tako težko mi je," z občutki krivde razlaga klicalka svetovalcu na telefonu Klic v duševni stiski.

"Ne vem kaj naj storim. Zdi se mi, da gospoda A. njegov sin tepe. Gospod ima pogosto čudne podpludbe in odrgnine po rokah in obrazu. Kadar je sin prisoten, si ne upa govoriti. Sin je večkrat pijan in se takrat zadira na očeta tudi v moji prisotnosti," se s sodelavko pogovarja patronažna sestra.

"Gospa C se je pa res spremenila. Nič več se ne nasmehne, kot včasih. Dvignila je skoraj vso pokojnino. Z njo je spet prišel isti mladi fant kot zadnje mesece. Ves denar mu je dala.. Sama pa sploh več ne plačuje položnic, ki jih je prej ob dvigu pokojnine redno plačevala.. Tukaj nekaj ni v redu," na glas pri kavi razmišlja bančni uradnik.

Razširjenost dejanj nasilja in zlorabe v okolju starejše osebe

Veliko let je bil problem zlorabljanja ranljivih skupinah prebivalstva tabu tema v vseh družbah. Zadnjih petnajst let so predvsem na zahodu (ZDA, Kanada) na glas spregovorili o nasilju in zlorabi v skupini starejših ljudi. Kanadske in ameriške raziskave govore, da je bilo pri njih zlorabljenih od 1% do 10% ljudi, starejših od 65 let. Najpogosteje se rezultati vrtijo okoli 4%. Ponavadi govorimo o teoriji >ledene gore< . To pomeni, da nam je viden le manjši del dogodkov in situacij, kjer gre za zlorabo in nasilje, večidel pa je skrit pod površino in o njegovi velikosti lahko le ugibamo. Posebej je potrebno poudariti še dejstvo, da se večidel pojavljajo starejši ljudje kot žrtve, lahko pa so tudi storilci. Kakšna je situacija pri nas nam ni znano, saj smo šele začeli govoriti o problemih zlorabe in so raziskave še pred nami. Na v zadnjih dveh letih organiziranih predavanjih in okroglih mizah ugotavljamo, da je problem zlorabe in nasilja v zvezi s starejšimi ljudmi zelo aktualen tudi v slovenskem prostoru. Različni strokovni delavci in pa tudi laiki opozarjajo na konkretne primere. Ob njihovem reševanju pogosto naletijo na ovire, ki bi jih morale reševati skupine različnih strokovnjakov s pooblastili in sredstvi, kar pa žal pri nas še nimamo organizirano. Poznamo nekaj dejavnikov tveganja ob prisotnosti katerih pogosteje pride do nasilnih dejanj, zlorab. Najbolj pomembni so: fizična in/ali psihična prizadetost žrtve; izoliranost žrtve; negovalec, ki je stalno v stresu (pogosto so zlorabe nenamerne), storilec je na nek način (denarno, bivanjsko itd.) odvisen od žrtve; mentalna prizadetost mentalna prizadetost ali psihopatologija storilca, negovalca, drugih oseb v okolici starejše osebe; zloraba alkohola in/ali drugih drog; revščina.

Oblike nasilja in zlorab

Telesna (fizična) zloraba

Fizična zloraba pomeni uporabo fizične sile, ki lahko povzroči telesne poškodbe, fizične bolečine ali okvare. Fizična zloraba lahko med drugim vključuje: udarjanje, pretepanje, suvanje, porivanje, stresanje, klofutanje, brcanje, ščipanje in povzročanje opeklin.

Čustvena ali psihična zloraba je povzročanje trpljenja, čustvene bolečine ali žalosti. Čustvena zloraba vključuje besedne napade, sramotenje, žalitve, grožnje, poniževanje, nadlegovanje. Tudi to, da s starejšo osebo ravnamo kot z otrokom, ji preprečujemo stike z družino in prijatelji, da jo ignoriramo, so primeri čustvene zlorabe.

Finančno ali materialno izkoriščanje je nelegalna ali nepravilna uporaba prihrankov, posesti ali lastnine starejše osebe. Navedenih je nekaj primerov: vnovčevanje čekov brez avtorizacije oziroma dovoljenja; ponarejanje podpisa starejše osebe, škodljiva uporaba ali kraja denarja ali lastnine starejše osebe; s prisilo ali prevaro doseči, da starejša oseba podpiše nek dokument (npr. pogodbo, oporoko); nepravilna uporaba položaja pokrovitelja, skrbnika.

Zanemarjanje je zavračanje ali neizpolnjevanje kakršnihkoli obveznosti in dolžnosti, ki jih ima nekdo do starejše osebe. Zanemarjanje vključuje tudi neizpolnjevanje obveznosti oz. odgovornosti s strani osebe, ki ji je bilo zaupano skrbništvo nad starejšo osebo (npr. neplačevanje službe za pomoč in nego na domu ali neizvrševanje uslug s strani službe, ki je dolžna zagotoviti tako oskrbo). Tipično zanemarjanje je nepripravljenost ali nesposobnost zagotoviti starejši osebi življenjsko nujne reči, kot so hrana, voda, oblačila, bivalni prostor, osebna higiena, zdravila, udobje, osebna varnost ter ostale osnovne pogoje, ki izhajajo iz osebne odgovornosti ali pogodbenega dogovora. Ločimo pasivno in aktivno obliko zanemarjanja. Pri pasivni gre za nehotno pomanjkljivo nudenje nege in pomoči, morda zaradi pomanjkanj znanja, informacij. Pri aktivnem zanemarjanju je le-to zavestno izvajano.

Zapuščenost pomeni, da posameznik, ki je naravno odgovoren za oskrbo starejše osebe, ali osebe, ki ji je bilo zaupano skrbništvo, le-tega zapusti.

Posebne oblike: spolna zloraba, samozanemarjanje ali zanemarjanje samega sebe, medicinska zloraba.

Kot sem že omenila v prvem delu sestavka, žal pri nas še nimamo izdelanega sistema opozarjanja in ukrepanja na zgoraj omenjena dogajanja. Mnogokrat se v problem vpleteni ljudje ustavijo in ne želijo nobenega ukrepanja. Večina dejanj nasilja in zlorab poteka v domačem okolju in so posledica zapletenih medsebojnih odnosov, ki nimajo enostavnih rešitev. Žrtve pogosto ne želijo ukrepanja odgovornih služb zato, ker jih je sram ali pa se bojijo maščevanja oziroma še poslabšanja stanja. Zunanji opazovalci pa si ponavadi takrat, ko naj bi stali za svojim obvestilom, ne želijo, da bi jih vmešavali. Tudi lažna obvestila so možna. Strokovnjaki želimo v prihodnjih nekaj letih izdelati smernice ukrepanja posameznih služb, kjer bi bil cilj predvsem odpravljanje vzrokov in ne le kaznovanje storilcev. Pri reševanju problemov je potreben timski pristop (socialni delavec, zdravnik, patronažna sestra, pravnik, psiholog itd.). V okviru Gerontološkega društva Slovenije želimo v prihodnjih letih s pomočjo strokovnjakov oblikovati smernice oziroma navodila, namenjena strokovnim delavcem, kako reagirati v primeru nasilja in zlorabe nad starejšimi. Kot društvo, ki deluje na osnovi prostovoljnega dela njegovih članov v njihovem prostem času, žal nimamo kakšnih večjih možnosti. Vzpodbudna je dejavnost Društva upokojencev, ki razvija mrežo svetovalnih pisarn, kjer upokojeni strokovnjaki nudijo starejšim osebam, tudi žrtvam nasilja, potrebne nasvete.

Vse nas čaka veliko dela. Prosimo vas, da se po svojih zmožnostih vključite v oblikovanje in delovanju svetovalnih pisarn in ostalih aktivnosti!