| |
Maša Železnik
E-šola je le eden od projektov Ministrstva za informacijsko družbo,
s katerim želimo zmanjšati digitalni razkorak v Sloveniji in zagotoviti
enakopravne možnosti dostopa ter uporabe najsodobnejše IKT. S tem bomo
pripomogli k zmanjševanju digitalne ločnice, k zmanjševanju razlik med
tistimi, ki znajo in imajo možnost uporabljati informacijsko tehnologijo
ter tistimi, ki tega ne znajo oziroma te možnosti nimajo. Omogočanje
dostopa do interneta, njegovih vsebin in storitev na javen ter brezplačen
način, vzpostavljanje večjega števila javno dostopnih točk do interneta
po Sloveniji pa je korak k spodbujanju izobraževanja in usposabljanja
državljanov za kvalitetnejše življenje v informacijski družbi.
Projekt e-šola, ki ga Ministrstvo za informacijsko družbo uspešno izvaja
že tretje leto (v sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo, znanost in šport,
šolami in lokalnimi skupnostmi), je v polnem zagonu, njegovi pozitivni
rezultati pa so vidni predvsem v številu obiskovalcev, ki redno zahajajo
v prostore e-učilnice. Tako je v letu 2002 prostore desetih e-šol po
vsej Sloveniji obiskalo nekaj manj kot 40.000 obiskovalcev, v letu 2003,
ko se je delujočim e-šolam pridružilo še dvanajst novih lokacij, pa je
obisk presegel število 83.000.
Po treh letih dela, lahko danes ugotovimo, da je projekt uspešno zaživel,
se uveljavil med obiskovalci e-učilnic in postal stičišče interesentov
računalniškega opismenjevanja.
Slika 1: Geografska razporeditev e-šol v Sloveniji

Vir: MID
Na vseh do sedaj odprtih lokacijah (skupno 22) so obiskovalci pokazali
veliko zanimanja za individualno delo z računalnikom in tudi za udeležbo
pri izvajanju vodenih aktivnosti, ki potekajo pod okriljem pooblaščene
osebe, t.j. mentorja, ki skrbi za nadzor dela v e-učilnici, kot tudi
za strokovno in vsebinsko pomoč vsem uporabnikom.
Graf 1: Število obiskovalcev v letu 2002

Vir: MID
Podrobnejši pregled podatkov pokaže, da so imeli v letu 2002 največji
obisk v e-šoli v Sežani (OŠ Srečka Kosovela), kjer so zabeležili 6896
obiskovalcev, kar je bilo v povprečju 574 na mesec oziroma 22 na dan
(ob upoštevanju, da je bila učilnica odprta 6 dni v tednu). Tudi v Črnomlju
(OŠ Mirana Jarca) so se lahko pohvalili z visokim obiskom, saj je e-šolo
v enajstih mesecih delovanja obiskalo 6440 ljudi različnih starostnih
skupin (od učencev do upokojencev).
Graf 2: Število obiskovalcev v letu 2003

Vir: MID
V smeri zmanjševanje digitalnega razkoraka so e-šole uspešne, kar potrjuje
tudi število obiskovalcev, ki iz leto v leto narašča. V letu 2003 je
e-šole po vsej Sloveniji obiskalo preko 83.000 obiskovalcev (kar je povprečju
dnevno skoraj 11 obiskovalcev na lokacijo). Največja zgostitev obiskovalcev
je vidna v pomladanskih mesecih, ko je se je povprečno število mesečnih
obiskovalcev gibalo med sedem tisoč in osem tisoč. V času dopustov in
poletnih počitnic je bil obisk nekoliko nižji, v jesenskih mesecih pa
je število obiskov ponovno naraslo.
Ne glede na uspešno realiziran primarni cilj projekta, smo na Ministrstvu
za informacijsko družbo od vsega začetka spodbujali organizacijo vodenih
aktivnosti, ki bi pripomogle k še boljši in učinkovitejši izrabi tehnologije.
Tako so v e-šolah pričeli z brezplačnim izvajanjem vsebin s področja
računalniškega opismenjevanja, ki so namenjena različnim starostnim skupinam
- od najmlajših otrok do ljudi v tretjem življenjskem obdobju. Delo,
ki poteka v obliki delavnic je namenjeno seznanjanju z novostmi na področju
IKT ter izobraževanju in usposabljanju za samostojno delo z računalnikom
(uporaba programov za pisanje tekstovnega besedila in oblikovanje slikovnega
gradiva ter iskanje najrazličnejših informacij po svetovnem spletu, pošiljanje
elektronske pošte,.). Na Ministrstvu želimo pospešiti uporabo IKT za
potrebe dela, vsakdanjega življenja, usposobiti prebivalce za znanja,
ki so potrebna za njihovo učinkovito in aktivno vključevanje v informacijsko
družbo kar bo dolgoročno pripomoglo tudi k zmanjševanju digitalnega razkoraka
v Sloveniji. Slednje je zapisano tudi v Strategiji Republike Slovenije
v informacijski družbi, saj je politika Ministrstva usmerjena tako, da
obsega vse skupine - tako starejše kot mlajše, tako tiste, ki so že vešči
v računalništvu, kot tiste, ki se dela s sodobno tehnologijo šele učijo.
Prehod v informacijsko družbo, kjer imata ključno vlogo znanje in tehnologija,
je prinesel nov način življenja in dela, v katerem se kaže težnja po
vse večji digitalizaciji dela. Revolucionarni učinek in vpliv informacijske
tehnologije, ki je ena od glavnih silnic ekonomije 21. stoletja, se kaže
na vseh področjih življenja, učenja, dela ter interakcij na relaciji
vlada - civilna družba. V informacijski družbi je nujno vzpostaviti ravnotežje
med vsemi ljudmi glede možnosti dostopa do digitalnih tehnologij, v nasprotnem
primeru se lahko zgodi, da bomo imeli opravka s tako imenovano dualno
družbo, družbo, ki se bo diferencirala po stopnji vključenosti posameznikov
v informacijsko družbo.
|