| |
ZAPISNIK KONFERENCE
>IZZIVI
TELEINFORMACIJSKE DRUŽBE ZA STAREJŠE<
Ljubljana, 24. april 2004
Konferenco je odprl Brane Šalamon, ki je tudi povezoval program. Mirko
Vaupotič (ZOTKS) je na kratko predstavil projekt >Evropska unija - priložnost
tudi za starejše<. Uvodna predavanja so imeli:
Miloš Kobe : >Digitalna delitev ali e-vključenost
starejših<
Dr. Vid Pečjak: >Odpor starejših do računalnika<
Maša Železnik (Ministrstvo za informacijsko družbo)
- >Projekt e-šola - dosedanje izkušnje in rezultati projekta<
Dr. Drago Rudel (Medicinska fakulteta) >Je >telecare<
tehnologija za pomoč na daljavo rešitev za krč države pri reševanju
problema socialno zdravstvene pomoči starejšim v Sloveniji?<
Postopek za pridobitev e-šole Društvo upokojencev (DU) stopi v stik z ravnateljem osnovne šole po
tem, ko ima že dvajset zainteresiranih za e-šolo ali (računalniško) delavnico.
Opredelijo se potrebe in naredi plan izobraževanja in seveda se določi
čas izvedbe. Delavnice potekajo enkrat ali dvakrat tedensko, takrat je
e-šola zaprta. Ministrstvo za informacijsko družbo (MID) letno objavi
javni razpis (za javne zavode za ljudi s posebnimi potrebami, osnovne
šole itd.). Občina v sodelovanju s šolami kandidira za pridobitev e-šole
v svoji občini. Razpis poteka preko občin iz dveh razlogov: prvič, ker
običajno občina financira mentorja, ki je ves čas prisoten v e-šoli;
drugič, ker občina dela reklamo za e-šolo. Infrastrukturo za e-šolo zagotovi
MID. Lani je bilo namenjeno 7 milijonov SIT. Šola zagotovi prostor in
mize. V Ljubljani je mnogo dostopnih e-šol. Odziv je izjemno dober, predvsem
pri organiziranih dejavnostih. Vsak obiskovalec e-šole se pri vhodu vpiše
v zvezek. Nekateri ne želijo dajati osebnih podatkov, kot so na primer
leto rojstva in naslov prebivališča. Zato MID nima natančnih informacij
o starostni strukturi uporabnikov e-šole. V dogovoru je, da bi Ministrstvo
za šolstvo, znanost in šport poskrbelo za infrastrukturo e-šole, Ministrstvo
za informacijsko družbo pa za vsebino.
PREDLOGI IN SKLEPI UDELEŽENCEV OKROGLE MIZE:
- Organizirati čim več računalniških izobraževanj za starejše, tako
v okviru državnih institucij (primer e-šole), kot nevladnih organizacij.
- Širiti miselnost, da je (računalniško) izobraževanje koristno tudi
starejšim ljudem. Računalniško znanje starejšim ljudem omogoča aktivnejšo
družbeno vlogo, koristno izkoriščen prosti čas in prispeva k daljši
mentalni vitalnosti.
- Starejšim ljudem omogočiti popuste pri nakupu računalniške opreme.
- Natisniti informativno zloženko, ki bi vsebovala uporabne kontaktne
naslove in telefonske številke za različna področja: socialna, pravna,
zdravstvena, izobraževalna, družbena in druga področja; taka zloženko
bi morala biti na razpolago vsem starejšim.
|