Dr. Vid Pečjak

V Sloveniji starejši ljudje, denimo od 65 let naprej, skorajda ne uporabljajo računalnika. Drugod v Evropi ali ZDA je drugače. Skoraj vsi starerjši intelektualci (v ZDA 85%) ga uporabljajo in obvladajo vsaj temeljne operacije. Kaj ovira naše starejše razumnike, da se ga tako doslendo odklanjajo? Ovire so tri:

K prvi skupini sodijo predvsem negativna stališča okolja do starejših ljudi. Vlada mnoštvo predsodkov, npr. da niso sposobno za tako delo, da je njihov spomin preveč opešal, da niso motivirani, da so smešni za računalnikom, celo da se kaj takega na spodobi.

Kakšna pa je resnica? Sposobnosti zares upadajo, a ne tako hitro in intenzivno, kot verujejo nepoučeni ljudje. Do 70. leta se je večina starostnikov sposobna naučiti osnovne operacije, npr. word, internet in e-mail, morda tudi igrice. Drugega pa razen nekaterih izjem (ki obvladajo računalnik že od prej) ne potrebujejo.

Pomembnejši pa je notranji odpor. Starejši ljudje ne zaupajo vase, dvomijo v lastne sposobnosti in niso dovolj motivirani za učenje računalniških spretnosti. Se sprašujejo: Zakaj? Kako dolgo ga bom uporabljal? Ali se izplača? Kaj bom imel od tega? Dvom vase je najhujši oviralec katerekoli dejavnosti, posebno kadar ga podpira okolje. Predsodki drugih ljudi (tudi medijev) vplivajo na lastna stališča, kar sekundarno povečuje notranji odpor.

Nekoč me je neki nemški profesor vprašal: "Zdravnik pravi, da bom živel največ še leto dni. Ali se mi splača učiti?" Odgovoril sem: "Splača. Tako boste vsaj nekaj mesecev zaposlili sebe in se ukvarjali z delom, ki naj bi bilo tipično za mladostnike."

Zelo pogoste so finančne ovire, ker nabava strojne opreme ni poceni. Veliko bi jim lahko pomagala družba (oprostitev davkov, darovanje odpisanih in še uporabnih računalnikov ipd.). Pred leti sem sprožil takšno akcijo, a je pozitivno odgovorilo samo uredništvo Dnevnika, ki je ravno menjalo računalnike in je bilo pripravljeno pomagati starejši generaciji).

Zato pomembna je družina. Otroci in vnuki so najboljši učitelji računalništva in pomagajo, kadar kaj "zašteka". Prej sem veroval v tečaje za starejše ljudi, zdaj pa menim, da bi morali usposobiti otroke in vnuke, da učijo svoje prednike.

Učenje starejših temelji na nekaterih znanih principih učenja, ki jih mora učitelj upoštevati. Najprej mora starejšo osebo primerno motivirati, razložiti, kaj bo imela od tega (po internetu bo lahko iskala informacije, z e-mailom kontaktirala s prijatelji in sorodniki, se zabavala z igricami). Ne nazadnje učenje mentalno zahtevnih dejavnosti podaljšuje življenje in preprečuje demenco (kar je empirično dokazano).

Pri učenju starejših oseb je zelo pomembno pogosto ponavljanje operacij, čim prejšnja uporaba in zapisovanje postopka. Operacije zanje nimajo posebnega smisla, to sodi k mehaničnemu ulčenju, ki starejšim osebam ne leži. Toda zavedanje cilja lahko nadomesti muko mehaničnega učenja.

Z računalnikov starejše osebe premagujejo socialno osamljenost, so zopet v središču sveta in se vračajo v mlajša leta življenja. Računalnik jim bogati osiromašeno življenje.