Mednarodni projekt priprave večjezičnega bibliotekarskega terminološkega slovarja / Ivan Kanič.
V: Vloga specialnih knjižnic pri pospeševanju družbenega in gospodarskega razvoja. Sodobne informacijske tehnologije in njihova uporaba v specialnih knjižnicah / VII. posvetovanje Sekcije za specialne knjižnice, Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, Ljubljana, 5. - 6. november 1998. - Ljubljana : Narodna in univerzitetna knjižnica (1998) . - Str. 125-136. Ilustr. Literatura: str. 134.
02(038)=00


Mednarodni projekt priprave večjezičnega bibliotekarskega terminološkega slovarja

Ivan Kanič
Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

Izvleček
Prispevek podaja historiat in prikaz izvedbe projektov priprave dveh bibliotekarskih terminoloških slovarjev, v nadaljevanju pa natančneje predstavlja strokovna, tehnična in organizacijska izhodišča mednarodnega projekta za izdelavo večjezičnega prevajalnega terminološkega slovarja, ki bo skušal zajeti bibliotekarsko terminologijo 16 evropskih jezikov. Rezultati terminološkega dela bodo dostopni v obliki tiskanega in elektronskega slovarja na cederomu in svetovnem spletu. Prispevek ilustrirajo praktični prikazi različnih izdaj slovarja.


INTERNATIONAL PROJECT - COMPILATION OF A MULTILINGUAL DICTIONARY OF LIBRARY TERMINOLOGY

Abstract
A historical overview of the design and compilation of two dictionaries dealing with library terminology is given, followed by a detailed presentation of the technical and organizational issues of an international project the aim of which is to compile and process a translating dictionary of library terminology in 16 European languages. The usables of the project will be distributed in the form of a printed and an electronic dictionary on CD- ROM and on the Web. Illustrations are added to present some output formats.


Vsebina

1. Jezik in terminologija 1.1. Slovenska bibliotekarska terminologija
1.2. Projekta slovenske bibliotekarske terminologije
1.3. Terminološka komisija - Sekcija za bibliotekarsko terminologijo
2.0. Terminološki slovarji 2.1. Slovenski bibliotekarski terminološki slovar
2.2. Večjezični bibliotekarski terminološki slovar
3.0. Mednarodni projekt "Multilingual Dictionary of Library Terminology" 3.1. Cilji projekta
3.2. Razlogi za potrebnost projekta
3.3. Upravičenost projekta
3.4. Zanimanje mednarodne strokovne javnosti
3.5. Organizacija in delitev dela
3.6. Računalniška obdelava slovarskih podatkov
3.7. Financiranje
3.8. Uporabni rezultati projekta
3.9. Časovni plan izvedbe projekta
4. Literatura
5. Priloge Primer slovarskega gesla v tiskani izdaji
Primer iskanja v elektronski izdaji

1. Jezik in terminologija

Natančno in enoznačno sporazumevanje med ljudmi je conditio sine qua non organizirane družbe, vzdrževanja že doseženih vrednot in vzpostavljanja novih. Vse bolj zapletene oblike sožitja in sodelovanja med posamezniki in skupinami to zahtevo še bolj postavljajo v ospredje. Obsežni enojezični razlagalni slovarji omogočajo tako poglobljeno in enoznačno razumevanje pripadnikov istega jezika, večjezični, pretežno prevajalni slovarji, pa sporazumevanje med pripadniki različnih jezikov. Razvoj družbe in njena stratifikacija na različnih osnovah, npr. glede na družbeni status, izobrazbo, pripadnost različnim skupinam, tudi različnim strokam, sta pogojila tudi jezikovno stratifikacijo, ki se odraža v dialektih, žargonih, strokovni terminologiji. Strokovna terminologija je dokaz moči, pestrosti, razvitosti in samostojnosti nekega jezika, istočasno pa tudi stroke, v kateri se uporablja, zato je jasno, da je treba strokovno terminologijo ustrezno gojiti in negovati, po drugi strani pa tudi normirati in tako utrjeno zapisati.

1.1. Slovenska bibliotekarska terminologija

Bibliotekarstvo je stroka, ki ima med Slovenci in v slovenskem prostoru dokajšnjo tradicijo; bibliotekar v Licejski knjižnici, današnji Narodni in univerzitetni knjižnici, je bil na primer v 19. stoletju tudi genialni jezikoslovec, poznavalec devetnajstih jezikov, Matija Čop. Slovenski strokovni termini so se kljub močnemu in stalnemu vplivu nemškega jezika v 19. in 20. stoletju, v sedanjosti pa tudi vplivu angleške strokovne literature in s tem tudi terminologije, razvili, utrdili in tudi uveljavili. Ves ta čas bibliotekarskim terminom ni bila namenjena sistematična skrb ali organiziran poskus njihove kodifikacije in normiranja. Raba je slonela predvsem na jezikovni praksi in normi posameznih “šol” ali pomembnih in vplivnih posameznikov, npr. Avgusta Pirjevca, Pavla Kalana in drugih, ki pogosto ni bila niti oblikovno niti semantično usklajena. Sodobni strokovni stiki v svetu in hitri razvoj računalniške opreme ter s tem vnos sprememb v tehniko obdelave so povzročili ne samo vdor tujih poimenovanj ampak tudi napačno rabo, ki jo je povzročil vir iz katerega je črpana informacija.

1.2. Projekta slovenske bibliotekarske terminologije

Zaradi spoznanja, da bibliotekarska terminologija v slovenščini še nima nobenega enojezičnega razlagalnega, niti večjezičnega prevajalnega slovarja, je priprava in objava obeh postala nujna. V ožjem krogu strokovnjakov se je tako pred leti porodila misel o projektu, ki bi zapolnil to vrzel v bibliotekarski stroki. Ideja je postala resničnost. Začela se je priprava večletnega projekta za sestavo terminološkega slovarja, katerega trajanja in časovnega načrtovanja ni bilo mogoče natančneje opredeliti zaradi neobstajanja osnov za delo in slovarjev, na katere bi se lahko skupina oprla, spoznanja, da je bibliotekarstvo razvejano področje, zato bo inventarizacija izrazja zahtevno delo, in dejstva, da krog sodelavcev, ki ga zaradi usklajevanja in redakcije ter načina dela, saj poteka vse delo, z izjemo usklajevalnih sestankov, izključno v prostem času sodelujočih strokovnjakov, ni mogoče širiti. Gotovo pa je, da je priprava slovarjev dolgoročen oz. večleten projekt.

Cilji projektov bibliotekarske terminologije in s tem tudi slovenske bibliotekarske terminološke komisije so predvsem:

  1. Kodificiranje slovenske bibliotekarske terminologije, ki temelji na - evidentiranju strokovnih izrazov ali terminov,
    - pomenski analizi termina in ugotavljanju sinonimnih odnosov med njimi,
    - normiranju glede na knjižno normo in zahteve urejene terminologije.
  2. Sestava in izdaja bibliotekarskih terminoloških slovarjev, tj. - enojezičnega razlagalnega terminološkega slovarja in
    - štirijezičnega prevajalnega slovensko-angleško-nemško-francoskega slovarja bibliotekarske terminologije
  3. Jezikovno svetovanje in presoja ob tekočih terminoloških vprašanjih rabe strokovnih izrazov v bibliotekarstvu, ki se opira na za slovar opravljenih pomenskih analizah terminov, ter objavljanje rezultatov v strokovni literaturi (predvsem reviji Knjižnica in Knjižničarske novice).

Nosilci projekta so Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, Zveza bibliotekarskih društev Slovenije in Oddelek za bibliotekarstvo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Projektna skupina deluje kot Bibliotekarska sekcija Terminološke komisije Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.

1.3. Terminološka komisija - Sekcija za bibliotekarsko terminologijo

Terminološka komisija - Sekcija za bibliotekarsko terminologijo je bila ustanovljena 9. junija 1987 ob združenih strokovnih prizadevanjih Terminološke komisije Zveze bibliotekarskih društev Slovenije, Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani in Terminološke komisije ZRC SAZU. Izvajalci oz. člani omenjene komisije so priznani strokovnjaki s področja bibliotekarstva, dokumentalistike, informatike, jezikoslovja in leksikografije. Doslej so sodelovali v pripravi gradiv dr. Branko Berčič, Zlata Dimec, Ivan Kanič, mag. Jože Kokole, Zvonka Leder, Majda Ujčič, Maks Veselko, dr. Franci Zore, Saša Zupanič, določen čas pa tudi Tomaž Kobe, Jože Munda, dr. Mirko Popovič, dr. Bernard Rajh, Stane Suhadolnik, Darja Gabrovšek Homšak in drugi.

Delovanje Bibliotekarske terminološke komisije financira v pretežni meri kot projekt v okviru Narodne in univerzitetne knjižnice Ministrstvo za kulturo, dodatno finančno pomoč, predvsem za manjše zaključene segmente in potrebno opremo, pa občasno dobi komisija tudi iz drugih virov (doslej ZRC SAZU, Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, Zavod za odprto družbo Slovenije in I-Rose kot sponzor).

2.0. Terminološki slovarji

Komisija se ravna po sodobnih načelih leksikografije; delo temelji na gradivu, dobljenem z izpisovanjem sodobne slovenske strokovne bibliotekarske literature in preudarnem izboru terminov, ki bodo obdelani v slovarju, njihovi pomenski analizi in konzultiranju z že obstoječimi tujejezičnimi terminološkimi slovarji. Vsa izbrana gesla bodo v enojezičnem razlagalnem slovarju imela razlage, v večjezičnem slovarju pa bodo slovarska gesla pojasnjevali tuji ustrezniki.

2.1. Slovenski bibliotekarski terminološki slovar

Bibliotekarski terminološki slovar bo razlagalni slovar, v katerem bodo zajeti tisti bibliotekarski strokovni izrazi, ki so v rabi in omogočajo komuniciranje v stroki. V slovarju bodo obdelani naslednji strokovni termini:

Izbor v slovarju obdelanih strokovnih pojmov ali terminov bo narejen na osnovi z izpisovanjem slovenskih strokovnih besedil zajetega besedja in primerjanja z izborom v tujejezičnih strokovnih slovarjih. Pri izboru terminov, ki bodo obravnavani v slovarju, bo v okviru posamezne besedne družine, v kateri je iz istega pojmovnega sklopa več besednih vrst, praviloma dana prednost samostalniku, medtem ko bodo druge besedne vrste vključene glede na pogostnost rabe.

2.2. Večjezični bibliotekarski terminološki slovar

Bibliotekarska terminološka komisija je zasnovala in pripravila izhodišča za tirijezični bibliotekarski terminološki slovar, ki naj bi nastal kot prevajalni slovar s slovenskimi, angleškimi, nemškimi in francoskimi ustrezniki, v katerem bodo zajeti tisti bibliotekarski termini ali strokovni izrazi, ki so v rabi in omogočajo komuniciranje v stroki. Poleg bibliotekarske strokovne terminologije bodo tudi tu obravnavani tisti strokovni izrazi, ki močno posegajo v bibliotekarsko stroko.

Repertorij štirijezičnega slovarja je nastajal v letih 1987 do 1992 s selekcijo gradiva večjega števila tujejezičnih strokovnih terminoloških slovarjev, pripravo slovenskih ustreznikov in primerjavo z alfabetarijem slovenskega terminološkega slovarja. Opravljena je bila prva redakcija gradiva, ki obsega okrog 3000 izbranih terminov, nato pa je delo zastalo zaradi pospešenih priprav gradiva za slovenski razlagalni slovar. Slovar je v računalniško čitljivi in strukturirani obliki že ves čas za člane komisije kot delovno gradivo uporaben na osebnem računalniku s posebno programsko opremo. Potrebna je še redakcija obrnjene oblike s slovenskim geslom kot izhodiščem.

Zaradi obsežnosti in zahtevnosti priprave slovenskega terminološkega slovarja je delo na večjezičnem prevajalnem slovarju najprej zastalo in nato docela zamrlo, saj delovna skupina ni zmogla vzporednega dela na obeh slovarjih. Zato se je porodila zamisel o pripravi večjezičnega slovarja v sodelovanju s strokovnjaki iz tujine kot obsežnejši mednarodni projekt, ki bi se kot tak lahko tudi financiral iz sredstev mednarodnih razpisov. Nastala je obsežna projektna dokumentacija, s katero je Narodna in univerzitetna knjižnica konkurirala na nekaterih mednarodnih razpisih in v letih 1996 in 1997 pridobila ustrezna sredstva za izvedbo obširnega mednarodnega projekta, katerega rezultat bo večjezični bibliotekarski terminološki slovar.

3.0. Mednarodni projekt "Multilingual Dictionary of Library Terminology"

Izdelava večjezičnega bibliotekarskega terminološkega slovarja je bila zasnovana kot mednarodni projekt, za katerega je pripravila izhodišča in ga vodi skupina bibliotekarskih strokovnjakov Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani.

3.1. Cilji projekta

3.2. Razlogi za potrebnost projekta

Strokovna terminologija je eden od dokazov razvitosti stroke in moči nekega jezika. Bibliotekarstvo ima v Evropi dolgo in razgibano tradicijo, to velja tudi za dežele Srednje, Vzhodne in Južne Evrope, ki jih "Zahod" pogosto tako rad obravnava kot posebno skupino dežel, narodov, kultur. Slovensko bibliotekarstvo še nima svojega lastnega terminološkega slovarja, niti razlagalnega, niti prevajalnega. Analiza stanja v drugih jezikovnih okoljih je pokazala podobno sliko tudi v nekaterih drugih državah, marsikje pa so obstoječi slovarji stari, nepopolni ali vezani samo na ruski, včasih tudi nemški jezik. Vplivi angleškega jezika so opazni v zadnjem obdobju predvsem na področju informacijske znanosti in uvajanja sodobnih tehnologij. Problem prodora velikega števila tujk, izposojenk in pogosto tudi spačenk iz angleščine, nemščine in ruščine je v različnih jezikovnih okoljih različno izražen in poudarjen, povsod pa prispeva k jezikovni zmedi, napačni rabi in pogosto napačnemu razumevanju.

Tudi v svetovnem merilu primanjkuje sodobnih prevajalnih slovarjev za to stroko – pogosto so zastareli ali pa pokrivajo le zelo ozek izbor "pomembnih" svetovnih jezikov in zanemarjajo druge, manjše in "manj pomembne" jezike. Nekateri "manjši jeziki", pogosto so to istočasno tudi jeziki narodov, ki so se šele pred nedavnim osamosvojili, terminoloških slovarjev na področju bibliotekarstva sploh še nimajo (na primer islandščina, makedonščina, slovenščina). Nekateri drugi so v svojih terminoloških slovarjih zajeli le manjši del strokovnega izrazja, pogosto le omejena področja v stroki, npr. katalogizacija, izposoja, nabava. Interes in potrebo po takem slovarju so pisno izrazile pomembne bibliotekarske institucije iz 13 držav, ki so v predstavljenem projektu tudi pripravljene sodelovati. Eden osnovnih ciljev tega mednarodnega projekta je zato tudi vzpodbujanje izdelave slovarja v različnih jezikih na skupnem "slovarskem jedru" okrog 6.000 strokovnih terminov v angleškem jeziku, ki bi predstavljal stičišče skupnega dela. Kompilacijo in izbor skupnega slovarskega jedra so pripravili slovenski strokovnjaki.

3.3. Upravičenost projekta

Knjižnice so pomemben element informacijske družbe v kateri zahteva globalizacija tudi vse več in vse intenzivnejše povezovanje tudi med knjižnicami, kar je mogoče le ob zagotavljanju nedvoumnega komuniciranja tudi v okvirih bibliotekarske stroke. Dvojezični prevajalni slovarji, večjezični so le njihova multiplikacija, so zato neobhodno potrebno orodje za neposredno in formalno standardizirano strokovno komuniciranje med strokovnjaki različne jezikovne pripadnosti. Angleški jezik je seveda lingua franca, pa tudi do njega večina navedenih jezikov nima ustrezne premostitve.

Ob tem ne smemo pozabiti, da je uvrstitev "manjših" jezikov (albanščino, makedonščino in slovenščino govori okrog 2 miliona ljudi, estonščino pol toliko, islandščino le 270.000) in še ne dolgo politično samostojnih jezikov (hrvaščina, estonščina, litvanščina, latvijščina, makedonščina, slovaščina in slovenščina) ob bok svetovnih jezikov v takem strokovnem slovarju istočasno tudi svojevrstna promocija in »sprejem« med evropske jezike, ki imajo urejeno, standardizirano strokovno terminologijo. Vključitev teh jezikov in bibliotekarske terminologije v skupen mednarodni slovar zato ne pomeni zgolj njihove enakopravnosti z jeziki, ki jih govorijo milijoni ljudi, pač pa tudi demonstracijo njihove samostojnosti, ki jim daje poleg sprejemanja tudi možnost posredovanja lastnih spoznanj in strokovnega znanja v svetovni prostor.

Glede na ugotovitev, da ustreznih sodobnih slovarjev bibliotekarske terminologije v omenjenih jezikih ni, niti ni večjih projektov v teku ali v pripravi, smo lahko prepričani, da ni podvajanja s podobnimi projekti. Vemo pa za nekaj slovarjev v nastajanju, kjer bo mogoče združiti prizadevanja večjega števila strokovnjakov za dosego boljših skupnih rezultatov, kot je na primer priprava poljsko-nemškega bibliotekarskega slovarja.

3.4. Zanimanje mednarodne strokovne javnosti

Zanimanje in nedvomno tudi potrebo po takem slovarju je potrdila analiza stanja na tem področju, ki je bila izvedena v letu 1997 kot izhodišče za pripravo projektne dokumentacije. Že leta 1992 je 8 nacionalnih knjižnic prispevalo skromen delež v svojih jezikih, okrog 1.000 gesel, Britanskemu svetu v Köln, ki je pripravljal drugo, razširjeno izdajo glosarja z naslovom Librarians' Practical Dictionary (6). Skupna prizadevanja žal niso obrodila sadov, izšla je le okrnjena verzija v angleškem, nemškem in ruskem jeziku (7). Tako zbrano gradivo v angleščini, nemščini, ruščini, madžarščini, bolgarščini, češčini, litvanščini, latvijščini, estonščini in slovenščini bo predstavljalo manjši prispevek k slovarju, o katerem je govora v tem prispevku.

Namen analize je bil pregled najnovejšega stanja na področju bibliotekarske terminologije in popis že obstoječih slovarjev na jezikovnih področjih, ki so se pripravljena vključiti v mednarodni projekt. Vprašalnik je bil poslan v 20 držav, istočasno pa je bilo navezano tudi veliko število osebnih stikov. Praviloma so bile naslovljene nacionalne knjižnice, včasih tudi bibliotekarska društva in inštitucije, ki izvajajo izobraževanje na področju bibliotekarstva. Ustrezne odgovore smo dobili iz 16 držav. V nadaljevanju navajamo nekaj vprašanj, ki so za nadaljevanje projekta posebej pomembna:

Obstaja dvo- ali večjezični bibliotekarski terminološki slovar, ki vključuje tudi vaš jezik?

Albanija da
Bosna in Hercegovina    ne
Hrvaška da
Estonija da
Madžarska da
Irska ne
Islandija ne
Latvija da
Litva da
Makedonija ne
Romunija ne
Slovaška da
Češka da
Slovenija ne
Nemčija da
Rusija da

Če je odgovod "da", navedite naslov, leto izida in ocenite njegov obseg.

Albanija samo albansko-ruski, 1982, okrog 800 gesel
Bosna in Hercegovina nima
Hrvaška samo hrvaško-angleški, 1965, okrog 2.500 gesel
Estonija estonsko-angleško-nemško-finsko-ruski; 4 tematski zvezki, vsak okrog 250 gesel
Madžarska (ni podatkov)
Irska nima
Islandija nima
Latvija latvijsko-angleško-nemško-ruski,1993, okrog 820 gesel
Litva 9 tematskih zvezkov, 1990-7, po 100 do 560 gesel
Makedonija nima
Romunija nima
Slovaška 12 slovarjev, enojezični in večjezični, v povezavi z angleščino, poljščino, madžarščino, ruščino ali nemščino, objavljeni v letih med 1958 in 1985, eden 1993, zelo različni po obsegu
Češka (ni podatkov)
Slovenija nima
Nemčija več slovarjev, obsežni, tudi najnovejši
Rusija (ni podatkov)

Menite, da je v strokovni bibliotekarski javnosti zanimanje oz. potreba, da bi uvrstili vaš jezik v večjezični terminološki slovar?


vsi odgovori "da" (z izjemo irščine)

(Če je odgovor "da") Ste pripravljeni sodelovati pri skupni izdelavi takega slovarja in opraviti slovarsko delo za svoj jezik?


vsi odgovori "da"
večina je lahko navedla tudi imena strokovnjakov, ki bi se vključili v delo

Ko se je delo začelo, so se v večini primerov vključile nacionalne knjižnice, poleg njih pa še Britanski svet v Kölnu in Bukarešti ter Univerza v Frankfurtu na Odri. Iz rezultatov ankete je razvidno, da je vsaj 16 jezikov, kjer bibliotekarji čutijo potrebo po sodobnem, obsežnejšem terminološkem prevajalnem slovarju, vsi v povezavi z angleščino, poleg tega pa še z nekaterimi drugimi jeziki. Večina je pri tem pripravljena sodelovati, čeprav je pogosto čutiti problem financiranja pa tudi strokovnjakov, ki bi lahko prevzeli tako zahtevno in odgovorno delo.

3.5. Organizacija in delitev dela

Pri izdelavi slovarja bodo sodelovale s strokovnjaki predvsem nacionalne knjižnice, fakultete in oddelki za bibliotekarstvo ter že delujoče delovne skupine s področja bibliotekarske terminologije v deželah, kjer govorijo navedene jezike. Te institucije bodo kot nacionalni koordinatorji za svoj jezik podpisale pogodbo z nosilcem projekta (Narodna in univerzitetna knjižnica) ter angažirale strokovnjake, ki bodo nastopali kot avtorji posamezne jezikovne variante slovarja. Nosilci osnovnih nalog so:

S posameznimi redaktorji in nacionalnimi koordinatorji bodo sklenjene ustrezne avtorske pogodbe oz. dogovori o sodelovanju in soudeležbi pri avtorskih pravicah.

3.6. Računalniška obdelava slovarskih podatkov

Zaradi zagotavljanja večje operativnosti pri samem delu in učinkovitejše uporabe delovnih gradiv se je delovna skupina odločila v celoti avtomatizirati zajemanje in obdelavo vseh podatkov, pripravo izpisov in samo uporabo slovarjev. V ta namen je bila pripravljena in natančno opredeljena razčlenjena struktura zapisov, ki omogoča fleksibilnost obdelav in morebitno kasnejšo konverzijo podatkov.

Vse obdelave potekajo s programskim sistemom EVA v okolju Windows 98, ki je namenjen obdelavi besedil, podatkovnih zbirk in slikovnih podatkov, posebni moduli pa so namenjeni tudi lingvističnim obdelavam. Iz skromnega urejevalnika besedil, ki je nastal leta 1985, se je program razvil v močno orodje, ki je že služilo obdelavi večjega števila besedilnih korpusov in slovarjev v slovenskem akademskem okolju. Z njim je tekla na primer tudi obdelava slovarskih člankov za zadnjo izdajo Slovarja slovenskega knjižnega jezika in za Snojev Slovenski etimološki slovar.

Svojo pot je program začel na Sinclairjevem Spectrumu 48K, nato se je preselil na Atari ST, od leta 1991 je bil uporaben v okolju DOS, nato Windows 95 in sedaj Windows 98. Program je bil že od samega začetka zasnovan kot fleksibilno orodje, ki ga lahko uporabnik sam prilagaja različnim potrebam in okoljem. Pri delu je povsem avtonomen in ima lasten nabor znakov na tipkovnici ter na zaslonu in tiskalniku, bogat nabor funkcij za obdelavo podatkovnih zbirk, grafični urejevalnik, sistem za optično razpoznavanje znakov in namizno založništvo, ki omogoča lastno izdelavo kvalitetnih tiskarskih filmov.

3.7. Financiranje

Jasno je, da tako obsežen in zahteven projekt ne more steči in uspeti brez ustrezne finančne podpore v času zasnove in priprave slovarskega gradiva, kakor tudi založniške in distribucijske dejavnosti ob zaključku. Financiranje projekta bo zagotovljeno iz različnih finančnih virov:

  1. Priprava slovarja
    • Zasnova, urejanje, priprava za tisk
      • Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani
      • British Council Köln
      • Open Society Institute – Regional Library Program, Budimpešta
      • Sponzorji
      • Drugi viri
    • Priprava posameznih jezikovnih segmentov
      • Institucije v posameznih državah (nacionalne knjižnice, British Council Köln, British Council Bukarešta, Open Society Institute, univerze)
  2. Izdaja tiskane in elektronske verzije
  3. Sredstva še niso zagotovljena (možnosti sodelovanja z OSI Publishing Centre ali katero komercialno usmerjenih založniških hiš)

3.8. Uporabni rezultati projekta

Slovar, ki je ciljni rezultat skupnih prizadevanj velikega števila strokovnjakov različne jezikovne pripadnosti, bo dosegljiv uporabnikom v različnih oblikah:

3.9. Časovni plan izvedbe projekta

Izvedbe projekta do zaključka “rokopisa” je predvidena v 18 mesecih, kar bo seveda v veliki meri odvisno od discipline redaktorjev za posamezne jezike. V primeru, da bi prišlo do prevelikih in nenadomestljivih časovnih zaostankov, je zaradi zagotavljanja uspešnega zaključka projekta predvidena opustitev jezika, ki ne bi mogel slediti predvidenim časovnim okvirom.

Časovna razporeditev osnovnih nalog je predvidena takole:

<
Dejavnost mesec
Osnovni izbor gesel že narejeno
Vnos podatkov že narejeno
Pregled obstoječih slovarjev po posameznih jezikih že narejeno
Pregled vzporednih sorodnih aktivnosti že narejeno
Pregled uporabnih neobjavljenih gradiv že narejeno
Izbor sodelavcev za posamezne jezike že narejeno
Priprava spletne strani o projektu že narejeno
Opredelitev osnovnega nabora gesel 1-2
Dodatna selekcija 2-4
Dodatni vnos podatkov 1-4
Ocena izbora 4
Opredelitev jezikovnih in strukturnih modelov 1-4
Izbira in prilagoditve sistema za obdelavo podatkovže narejeno
Zasnova uporabniške aplikacije že narejeno
Testiranje uporabniške aplikacije 3-6
Priprava ustreznikov v posameznih jezikih - po fazah3-15
Testna instalacija slovarja na svetovnem spletu 10
Prva koordinacija 8
Centralna obdelava slovarskega gradiva - po fazah 6-16
Druga koordinacija 16
Korekture, testiranje – po fazah 10-17
Zaključna obdelava podatkov 15-17
Priprava tiskarskih filmov 18
Izdaja slovarja
        Tiskana izdaja po 18
        Cederom izdaja po 18
        Internet po 18
Promocijske aktivnosti v teku projekta in po 18

Realizacija posameznih faz je odvisna tudi od ustreznega in pravočasnega financiranja na vseh nivojih, tako osrednje priprave gradiv, organizacije in obdelave podatkov, kot tudi lokalne priprave ustreznikov za posamezne jezike. Predvideni stroški izvedbe celotnega projekta vključno z izdaja tiskane in elektronske izdaje so zelo visoki, zato je potrebno zagotoviti dodatna sredstva, predvsem za tisk in vezavo knjižne izdaje. V primeru nezadostnega ali nerednega financiranja bodo posamezne faze projekta izvedene ločeno in v daljšem časovnem obdobju.

4. Literatura

  1. Bibliotekarska terminologija : projekt bibliotekarskih terminoloških slovarjev. Ljubljana, 1995
  2. Bibliotekarski terminološki slovar : poskusni snopič . Ljubljana, 1996
  3. Kanič, Ivan & Zvonka Leder: Slovenski bibliotekarski terminološki slovar V: Knjižnica, 40 (1996) št. 2, str. 5-32
  4. Kanič, Ivan: Slovene mono- and multilingual dictionaries of library and information science terminology.
    V: International conference Investigation and standardization of library science and bibliography terminology : theory and practice - Vilnius, October 18 - 19, 1995, str. 26-30
  5. Kanič, Ivan: Wie gehe ich mit Sprachbarrieren bei der internationalen Kooperation und Landesübergreifenden Projekten um?
    Deutsces Bibliotheksinstitut, 6. Nov. 1996 (neobjavljeno)
  6. Knechtges, Susanne: Bibliothekarisches Wörterbuch = Librarian’s Dictionary. - Bad Honnef, 1995
  7. Praktisches Wörterbuch für Bibliothekare = Librarian’s Practical Dictionary. – Köln, 1992
  8. http://www2.arnes.si/~ljnuk4/multi/multi.html
    Obsežna
    predstavitev projekta

5. Priloge

Multilingual Dictionary of Library Terminology
Primer slovarskega gesla v tiskani izdaji

Multilingual Dictionary of Library Terminology
Primer iskanja v elektronski izdaji

Nazaj:  Bibliografija   Osebna stran

© Ivan Kanič

Februar 1999