Kazalo

Predgovor

Priročnik za uporabnike ISBN sistema je v prvi vrsti namenjen založnikom, ki so se odločili, da bodo svoje publikacije opremljali z mednarodno standardno knjižno številko (ISBN), kakor tudi knjigotržcem, knjigarnam, knjižnicam in vsem, ki jim ISBN pomaga in koristi pri njihovem delu.

Priročnik vsebuje predstavitev in načela ISBN sistema in navodila za pravilno uporabo, predvsem dodeljevanje ter tiskanje mednarodnih standardnih knjižnih številk na publikacijah.

Besedilo je sestavljeno iz prevoda tretje izdaje priročnika Mednarodne organizacije za ISBN (The ISBN System: Users' Manual), ki je ponekod razširjen z deli iz priročnika Agencije za ISBN za nemško govorno področje v Frankfurtu (ISBN: Leitfaden), z dodanimi primeri o tiskanju ISBN in s kratko predstavitvijo osnov ISMN sistema, ki je v pripravi.

Za upravljanje ISBN sistema v Sloveniji je zadolžena Slovenska agencija za ISBN. Ustanovljena je bila v letu 1992 v okviru Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. Agencija bo nadaljevala delo, ki je bilo že opravljeno na tem področju, predvsem pa se zavzemala za čim širšo in pravilno uporabo ISBN sistema. Priročnik za uporabnike je že eden od prvih korakov k temu cilju.

I. Nastanek in uvedba mednarodnega sistema številčenja publikacij

1. Na 3. mednarodni konferenci o raziskavah knjižnega trga in racionalizacijah v knjigotrštvu v Berlinu se je novembra 1966 prvič postavilo vprašanje potrebe po mednarodnem sistemu številčenja publikacij in njegovi izvedljivosti.

   V tem času je vedno večje število založnikov in distributerjev knjig v Evropi že proučevalo možnosti uporabe računalnikov za vodenje evidence naročanja publikacij in za inventure. Postalo je očitno, da bo to mogoče doseči le z enotnim sistemom številčenja za enkratno identifikacijo založniških izdaj.

2. Sistem, ki je izpolnil vse zahteve in se je uveljavil kot mednarodni sistem številčenja publikacij (International Standard Book Number (ISBN) system), se je razvil iz sistema številčenja publikacij, ki sta ga razvili firmi J. Whitaker and Sons Ltd. v Veliki Britaniji leta 1967 in R.R. Bowker Company v Združenih državah Amerike leta 1968.

3. V poročilu Britanskemu združenju založnikov (British Publishers' Association), je profesor F.G. Foster iz London School of Economics zapisal, da se kažejo "...nedvomne potrebe uvedbe standardiziranega številčenja publikacij na knjižnem trgu ... in bi uvedba takega sistema koristila vsem udeležencem na tem trgu." Po nadaljnjih analizah in posvetovanjih, je bil narejen podroben načrt o standardu za številčenje publikacij.

4. Hkrati je Tehnično dokumentacijska komisija Mednarodne organizacije za standardizacijo (Technical Committee Documentation of the International Organization for Standardization – ISO/TC 46) ustanovila delovno telo (skupaj z Britanskim zavodom za standardizacijo kot sekretariatom), ki naj bi proučilo možnost prikrojitve britanskega sistema za mednarodno uporabo.

5. Leta 1968 je bilo v Londonu srečanje predstavnikov iz Danske, Francije, Irske, Nizozemske, Norveške, Velike Britanije, Združenih držav Amerike, Zvezne republike Nemčije in opazovalcev iz UNESCO; druge države so sodelovale s pismenimi predlogi. Poročilo tega srečanja je bilo poslano vsem državam članicam ISO. Pripombe in naknadne predloge k poročilu so usklajevali še naslednje leto na sestankih v Berlinu in Stockholmu.

6. Kot rezultat vseh teh dogovarjanj je nastalo Priporočilo ISO 2108 z dne l. 7. 1972, ki predpisuje načela in postopke za mednarodni sistem številčenja publikacij.

   V Sloveniji je ta standard začel veljati 30. 7. 1979 v okviru JUS in sicer z oznako Z.A4.030.

7. Namen Priporočila ISO je, da standardizira in koordinira mednarodno uporabo knjižnih številk, da je mednarodna standardna knjižna številka (ISBN) enkratna in nezamenljiva in označuje en naslov ali izdajo točno določenega založnika.

   ISBN se uporablja predvsem za knjige, za katere je bil sistem prvotno ustvarjen, vendar se lahko uporablja tudi v širšem smislu za večino publikacij določenega založnika (glej podrobnejšo definicijo v III. poglavju: Katere publikacije imajo ISBN). Enako široko je treba razumeti izraz knjiga/publikacija tudi v tem priročniku. Prav tako se izraz založnik v priročniku uporablja za vse, ki izdajajo kakršnekoli publikacije in ne samo za profesionalne založnike.

8. Ta priročnik pojasnjuje, kako ISBN sistem deluje in kaj vse je treba storiti, da bodo mednarodne knjižne številke (ISBN) pravilno dodeljene.

II. Kako je sestavljena mednarodna standardna knjižna številka (ISBN)

1. Mednarodna standardna knjižna številka (International Standard Book Number - ISBN) je sestavljena iz oznake ISBN in desetmestne številke.
   Opomba: Poleg oznake ISBN se lahko v deželah, kjer ne uporabljajo latinice, doda še ISBN oznaka v pisavi, ki je tam v uradni rabi.

2. Desetmestna številka je razdeljena na štiri dele, ki so med seboj ločeni z vezajem ali presledkom:
   ISBN 0 57108989 5
   ISBN 90-7000-234-5

   Opomba: Izkušnje kažejo, da je vezaj boljši kot presledek.

3. Štirje deli ISBN so:
   •  l. del: številka skupine - nacionalna, geografska ali jezikovna razvrstitev založnikov;
     
   • 2. del: številka založnika - številka posameznega založnika v okviru skupine;
     
   • 3. del: številka naslova - posamezen naslov ali izdaja knjige, publikacije;
     
   • 4. del: kontrolna številka - enomestna številka na koncu omogoča preverjanje pravilnosti ISBN.
   1. Številka skupine

      Številke skupin dodeljuje Mednarodna agencija za ISBN. Založnik lahko sodeluje v ISBN sistemu samo tako, da pripada točno določeni skupini.

      Številke skupin se določajo po nacionalnih, geografskih, jezikovnih in drugih primernih kriterijih. Najbolj primerne so skupine, ki so določene po nacionalnih ali geografskih kriterijih.

      Naslednja piramida kaže razdelitev številk skupin:

      0 - 7
      80 - 94
      9960 - 9989
      99900 - 99999

      Primeri: Številki 0 in 1 sta dodeljeni za angleško govorno področje in sicer za Avstralijo, Južnoafriško republiko, Kanado, Novo Zelandijo, Veliko Britanijo, Združene države Amerike in Zimbabave (jezikovni kriterij; številka 950 je dodeljena Argentini (geografski kriterij).

      Sloveniji je bila dodeljena številka 961.

   2. Številka založnika

      Številka založnika označuje točno določenega založnika posamezne publikacije. Dodeli se glede na njegovo velikost. Založnikom z veliko produkcijo se dodeli krajša, z manjšo produkcijo po daljša številka založnika.

      Številke založnika za Slovenijo dodeljuje Slovenska agencija za ISBN. Prav tako kot številke skupine, so številke založnika razvrščene v piramido, in sicer za Slovenijo:

      

   3. Številka naslova

      Številko naslova dodeli založnik posamezni publikaciji ali izdaji izmed številk, ki mu jih je dodelila agencija za ISBN in je odvisna od dolžine številke založnika:

      • 10.000 naslovov pri dvomestni številki založnika,
        npr. od 961-00-0000-2 do 961-00-9999-8;

      • 1.000 naslovov pri trimestni številki založnika,
        npr. od 961-200-000-X do 961-200-999-6;

      • 100 naslovov pri štirimestni številki založnika,
        npr. od 961-6000-00-4 do 961-6000-99-3;

      • 10 naslovov pri petmestni številki založnika,
        npr. od 961-90000-0-5 do 961-90000-9-9.

      Založnikom z manjšo produkcijo (do 10 ali ponekod tudi do 100 naslovov) dodeli posamezne številke agencija za ISBN. Založbe, ki same dodeljujejo ISBN oziroma številko naslova posamezni publikaciji, pa to lahko storijo že v fazi planiranja proizvodnje (programi, plani, knjige v tisku...).

   4. Kontrolna številka

      Kontrolna številka obsega zadnji, četrti del ISBN in je vedno enomestna. Izračunamo jo iz ostalih devetih mest ISBN. Namenjena je odkrivanju nepravilno zapisanih mednarodnih knjižnih številk.

      V skladu z ISO priporočilom št. 2108 "se kontrolna številka izračuna po modulu 11, z utežmi 10 - 2, pri čemer se uporabi X v primeru, ko se pojavi 10 kot kontrolna številka."

      To pomeni, da vsako od prvih devetih številk ISBN - brez kontrolne številke - pomnožimo po vrsti s števili od 10 do 2. Vsota tako dobljenih produktov in kontrolne številke mora biti deljiva z 11, brez ostanka.

      Primer, kako izračunamo kontrolno številko za ISBN 961-200-999- :

      

      Preizkus: Vsota produktov 247 in kontrolne številke 6 je 253, ki je brez ostanka deljiva z 11.

      Pravilna mednarodna standardna knjižna številka je:

      ISBN 961-200-999-6

4. Število mest v vsakem delu ISBN in kako jih prepoznamo

   Število mest v l., 2. in 3. delu ISBN je spremenljivo, vendar jih je skupaj vedno 9. Ti trije deli skupaj s kontolno številko tvorijo ISBN, ki je vedno desetmestna številka.

   Število mest v številki skupine je različno, glede na obseg knjižne produkcije v skupini (državi, pri geografskem kriteriju). Tako dobijo skupine s pričakovano veliko produkcijo eno ali dvomestno številko skupine, prav tako pa založniki s planirano veliko produkcijo dobijo dvo ali trimestno številko založnika. Izjemoma se lahko določi enomestna številka založnika, vendar se s tem močno zmanjša največje možno število številk založnikov v skupini.

   Zaradi lažjega prepoznavanja delov ISBN, so le ti razdeljeni s presledki ali vezaji. Pri računalniški obdelavi (ne pa tudi pri izpisu), lahko presledke ali vezaje izpustimo, saj računalniški program dele ISBN prepozna na podlagi razporeditve skupin in številk založnikov (gl. piramidi zgoraj).

Med publikacije, ki so upravičene do mednarodnega številčenja, sodijo:

ISBN ne nosijo:

IV. Načela in postopki, ki se jih mora držati založnik, ki sam dodeljuje ISBN svojim publikacijam

1. V založbi mora skrbeti za dodeljevanje ISBN v skladu s pravili ISBN sistema pristojna in odgovorna oseba.

2. Številko založnika dodeli založbi nacionalna agencija za ISBN (v Sloveniji Slovenska agencija za ISBN pri Narodni in Univerzitetni knjižnici v Ljubljani). Številka založnika določi razpon številk naslovov. Število ISBN posamezne založbe je odvisno od dolžine založniške številke. Zato mora založnik posredovati nacionalni agenciji čim več informacij o svoji produkciji: o stanju zaloge (naslovi, ki so še na voljo, v prodaji), publikacijah, ki so v pripravi in program založbe za naprej. Samo na osnovi teh podatkov se lahko določi ustrezna založniška številka.

3. Založnik je odgovoren za pravilno dodeljevanje številk posameznim naslovom, ki jih izdaja.

4. Založnik se lahko odloči za vključitev obstoječe neformalne klasifikacije znotraj dodeljenega razpona ISBN. To lahko stori le tako, da ne spremeni osnovnih karakteristik ISBN sistema in da ne povzroči zmanjšanja številk, ki so na voljo. Na primer: založnik ne sme zamenjati številk z drugimi znaki; ne sme dodajati številk, kar bi povzročilo, da bi imel ISBN več kot deset mest; ne sme ustvarjati hierarhične razporeditve ali kakorkoli drugače spreminjati sistema tako, da bi s tem zmanjšal količino ISBN, ki so mu bile dodeljene.

V. Založniki, ki sami ne dodeljujejo ISBN svojim publikacijam

Če se založnik odloči, da iz kakršnih koli razlogov sam ne bo prevzel odgovornosti za dodeljevanje ISBN publikacijam, ki jih izdaja, ima nacionalna agencija za ISBN dve možnosti:

1. Nacionalna agencija lahko določi razpon številk ali številko založnika za večje število različnih založnikov. V tem primeru številka založnika ne označuje določenega, ampak več manjših založnikov.

   (Ta postopek se priporoča samo za priložnostne založnike; za katere agencija predvideva, da nikoli ne bodo imeli možnosti, da bi sami dodeljevali ISBN publikacijam, ki jih izdajajo.)

2. Nacionalna agencija lahko prevzame odgovornost za dodeljevanje številke založnika ali razpona številk, vezanih na določenega založnika in s tem dodeli ISBN vsaki publikaciji. Agencija obvesti založnika o dodelitvi ISBN še pred objavo publikacije.

   V tem primeru se, če se založnik strinja, lahko ISBN natisne v knjigi. Tak založnik lahko v prihodnosti tudi sam prevzame odgovornost za dodeljevanje ISBN publikacijam, ki jih izdaja.

VI. Uporaba ISBN

l. Splošno

ISBN se dodeli vsaki spremenjeni izdaji istega naslova. Nov ISBN se ne dodeli za nespremenjeno izdajo (ponatis, dotis) istega naslova, istega formata, izdanega pri istem založniku. Prav tako se zaradi spremembe cene ne spremeni ISBN.

2. Nespremenjena izdaja pri drugem založniku

Za enako (isto) izdajo naslova pri novem (drugem) založniku se dodeli nov ISBN.

3. Publikacije različnih formatov

Različni formati iste publikacije ali naslova imajo različne ISBN. Npr.: Vezana in broširana izdaja istega naslova imata različna ISBN. Po enakem načelu dobi tudi izdaja na mikrofilmu / mikrofišu svoj ISBN.

4. Nevezane publikacije

Nevezanim publikacijam se, ko izidejo, prav tako dodeli ISBN. Posamezne izdaje dodatnih delov ali listov, ki jih je potrebno zamenjati, dobijo svoj ISBN.

5. Publikacije v več zvezkih

V primeru, da založba izda publikacijo v več zvezkih, ima celota en ISBN, vsak posamezen zvezek pa še svoj ISBN.

6. Stanje zaloge

Založnik mora dodeliti ISBN tudi naslovom, ki jih ima na zalogi (na voljo), objavi pa jih lahko v katalogih in oglasih.

Tako dodeljen ISBN se natisne na publikaciji v prvem dotisu, ponatisu ali nespremenjeni izdaji naslova.

7. Skupna izdaja več založb

Če publikacija izide v sodelovanju dveh ali več založb, lahko vsaka založba navede svoj ISBN, predvsem pa založba, ki je zadolžena za distribucijo.

8. Prodaja in distribucija knjig preko posrednikov

• V skladu z osnovnimi pravili ISBN sistema, dobi vsaka izdaja določenega založnika samo en ISBN. To pravilo je treba upoštevati ne glede na to, kdo distribuira ali prodaja knjigo.
  
• Knjiga, ki jo uvozi distributer ali zastopnik z območja (države), ki ni vključena v ISBN sistem, kar pomeni, da ji ISBN še ni bil dodeljen, lahko nosi ISBN izključnega distributerja ali zastopnika.
  
• Knjiga, ki jo uvozi izključni distributer ali zastopnik, ki je naveden na naslovni strani kot izključni distributer, lahko nosi nov ISBN izključnega distributerja ali zastopnika. Knjiga bo v tem primeru nosila tudi ISBN založnika.
  
• Knjigi, ki jo je uvozilo več distributerjev z območja (države), ki ni vključena v ISBN sistem, kar pomeni, da knjigi ISBN še ni bil dodeljen, lahko dodeli ISBN agencija za ISBN območja (države), na katerem delujejo distributerji.

9. Založniki s sedežem založbe v več krajih

• Založbi, ki deluje v več različnih krajih, ki so vedno navedeni skupaj, in tako natisnjeni tudi na publikacijah, se dodeli samo ena številka založnika.
  
• Založbi, ki deluje v ločenih in samostojnih enotah ali podružnicah v različnih krajih, se lahko dodeli številka založnika za vsako enoto ali podružnico. Tudi v tem primeru se knjigi dodeli samo en ISBN in sicer enote ali podružnice, ki je odgovorna za izdajo te publikacije.

10. ISBN register

Vsak založnik mora voditi register vseh številk, ki jih je dodelil svojim publikacijam (tistim, ki so že izšle, kakor tudi tistim, ki so v tisku ali v pripravi). Register mora vsebovati dodeljen ISBN, avtorja, naslov in izdajo (kjer gre za različne izdaje) in se vodi v zaporednem vrstem redu ISBN.

11. ISBN se ne sme v nobenem primeru ponovno uporabiti

Ena mednarodna standardna knjižna številka se sme uporabiti samo enkrat in se v nobenem primeru ne sme ponovno uporabiti. To je osnovno in zelo pomembno pravilo, katerega upoštevanje omogoča, da se izognemo zmedi in zamenjavam. Jasno je, da lahko kljub vsemu pride do tiskarskih napak in s tem do nepravilne dodelitve ISBN. V tem primeru se tak, nepravilen ISBN, črta s seznama razpoložljivih številk in ne sme biti ponovno dodeljen drugi publikaciji. Da bi založbe imele kljub napakam dovolj številk, se ta možnost upošteva tudi pri dodelitvi številke založnika. Založnik mora o nepravilnih ISBN, in tistih, ki so črtane s seznama zaradi napake, obvestiti nacionalno agencijo za ISBN, ki vodi seznam napačnih ISBN.

VII. Navodila za dodeljevanje ISBN programski opremi

1. ISBN se uporablja tudi za označevanje programske opreme (programov, podatkovnih zbirk, knjig na disketah...). Če obstaja več kot ena verzija programske opreme (verzije, prirejene za različno strojno opremo, za različne nosilce programske opreme, verzije v različnih jezikih...), nosi vsaka verzija svoj ISBN.

2. Če se programska oprema izboljša, popravi ali kako drugače dopolni in so spremembe dovolj pomembne, da gre za novo izdajo, se dodeli nov ISBN.

3. Ponovno lansiranje iste programske opreme, tudi v novi embalaži, kjer ni pomembnih sprememb med starim in novim produktom, ne opravičuje novega ISBN. Uporabi se ISBN, ki je bil dodeljen prvotni programski opremi.

4. Če je določeni programski opremi dodan priročnik, uporaben samo kot dodatek in programske opreme ni mogoče uporabljati brez njega, ter se zato vedno prodajata skupaj, nosita oba (ali več delov takega kompleta) vedno en ISBN.

5. Če dva ali več delov programske opreme v kompletu lahko uporabljamo posebej in se lahko prodajajo ali v kompletu ali ločeno, potem ima:
   - programska oprema v kompletu svoj ISBN;
   - vsak del programske opreme svoj ISBN.

6. ISBN se dodeli programski opremi ne glede na njeno fizično obliko; npr. programski opremi, ki je na voljo samo v dislocirani podatkovni zbirki, od koder se kopira, se tudi dodeli ISBN (v kolikor je predmet trženja).

7. Tudi v primeru programske opreme ISBN določa založnika oziroma izdelovalca opreme in ne distributerja ali trgovca na debelo.

VIII. Tiskanje ISBN

l. Splošno

Za učinkovito delovanje ISBN sistema je bistveno, da založba natisne ISBN na vidnem mestu vsake publikacije.

2. Tiskanje ISBN na knjigah

ISBN mora biti natisnjen na knjigah kadarkoli je to mogoče, in sicer:

• Na hrbtu naslovne strani, ali če ne gre drugače, na dnu naslovne strani, in če tudi to ni mogoče, na drugem vidnem mestu v knjigi.
  
• Na dnu hrbta knjige.
  
• V desnem kotu zadnje strani platnic v velikosti 9 točk (=3.38 mm) ali večje.
  
• V desnem kotu zadnje strani knjižnega ovitka ali na desni zadnji strani kakršnega koli drugega zaščitnega ovoja.

Primeri:

Na hrbtu naslovne strani se natisnejo vsi podatki v zvezi z dodeljevanjem ISBN (glej poglavje VI. Uporaba ISBN).

Za razliko od hrbta naslovne strani se na platnici tiska samo ISBN publikacije, razen:

• v primeru publikacije v več zvezkih, kjer se natisne ISBN "celote" in ISBN posameznega zvezka.
  Primer:
  ISBN 961-00-0000-2    (celota)
  ISBN 961-00-0003-7    (3. del)

• v primeru, da je publikacija izšla v sodelovanju dveh ali več založb;

• v primeru, da ima publikacija pri uvozu izključnega distributerja navedenega v publikaciji (glej VI. 8.c).

3. Tiskanje ISBN na knjigah s pomočjo strojno čitljivih zapisov

V zadnjih nekaj letih je bilo veliko narejenega glede strojno čitljivih zapisov ISBN. Veliko knjig sedaj že nosi ISBN v optično čitljivih znakih (OCR - Optical Character Recognition).

Hitro razširjanje uporabe črtne kode po celem svetu je pripeljalo do sporazuma, ki je bil dosežen med Mednarodnim združenjem za številčenje artiklov (International Article Numbering Association - EAN International) in Mednarodno agencijo za ISBN ter predpisuje, kako se ISBN pretvarja v EAN črtno kodo.

Vse EAN črtne kode se začnejo s predpono države, razen tistih na knjigah in periodičnih publikacijah. V skladu z zgoraj navedenim sporazumom se predpona države zamenja s posebno "Bookland" trimesto predpono, in sicer 978 za knjige in 977 za periodične publikacije.

978 Bookland/EAN predponi sledi prvih devet mest ISBN. Kontrolna številka iz ISBN se zamenja z novo, ki se izračuna po pravilih EAN.

4. Neobvezna petmestna dodatna koda

Obstaja tudi neobvezna petmestna dodatna koda, ki se lahko uporabi za dodatne informacije, v založništvu predvsem za informacijo o ceni.

Dodatna informacija o ceni ima lahko dve obliki:

a) Dodatna petmestna črtna koda, ki ima nad zgornjim delom natisnjeno ceno s številkami
b) Dodatna petmestna črtna koda, ki nad zgornjim delom nima natisnjene cene s številkami

5. Tiskanje ISBN Bookland/EAN črtne kode - navodila za izdelavo kopirnih predlog

Pri izdelavi kopirnih predlog za ISBN Bookland/EAN črtne kode za publikacije je treba upoštevati naslednje postopke in navodila:

• Preveriti pravilnost ISBN, ki ga je dodelil založnik in sicer s pomočjo kontrolne številke (glej izračun v II 7.). S tem se izognemo napakam pri prepisovanju.
  
• Preveriti, če so vezaji pravilno postavljeni.
  
• Izračunati ISBN Bookland/EAN številko s pomočjo algoritma za izračunavanje ISBN Bookland/EAN številke iz ISBN.

Natisne se:

Obvezno:
1. ISBN (v OCR-A);
   
2. ISBN Bookland/EAN v obliki črtne kode in
   
3. ISBN Bookland/EAN s številkami

   Neobvezno:

4. Dodatna petmestna črtna koda z natisnjenimi številkami ali
   
5. Dodatna petmestna črtna koda brez natisnjenih številk.

Zaradi čim manjšega števila napak pri izpisih naj bi se zgoraj opisani postopki opravili z računalniškim programiranjem.
Pri izdelavi črtne kode je treba upoštevati EAN standarde.

To so osnovna pravila za tiskanje ISBN v strojno čitljivih zapisih. Znatno število dodatnih pravil, priporočil in nasvetov za izdelovalce matric pa je mogoče dobiti pri nacionalni agenciji za ISBN in nacionalni EAN agenciji.

6. Alogoritem za izračun Bookland/EAN številke iz ISBN

7. Algoritem za rekonstrukcijo ISBN iz EAN

IX. Upravljanje ISBN sistema

l. Splošno

Upravljanje ISBN sistema poteka na treh nivojih: mednarodnem, nacionalnem in založniškem nivoju.

2. Upravljanje ISBN sistema na mednarodnem nivoju

Upravljanje ISBN sistema je v rokah Mednarodne agencije za ISBN (International Standard Book Number Agency), katere Svetovalno telo združuje predstavnike I50, založb in knjižnic.

Naslov Mednarodne agencije za ISBN je:

Glavne naloge Mednarodne agencije so:

• Nadzira uporabo ISBN sistema.
  
• Določa definicijo in strukturo skupin.
  
• Dodeljuje številke skupin.
  
• Svetuje nacionalnim agencijam pri ustanovitvi in delovanju.
  
• Svetuje nacionalnim agencijam določitev strukture številk založnikov.
  
• Pospešuje kar najširšo uporabo ISBN sistema.

Mednarodna agencija za ISBN opravlja tudi naslednje usluge:

• Za založnike znotraj skupine lahko pripravi za nacionalno agencijo izpise razponov ISBN (z avtomatsko izračunanimi kontrolnimi številkami).
  
• Izdaja mednarodni register številk založnikov z imeni in naslovi založnikov (Publishers' International ISBN Directory).
  
• Na podlagi informacij nacionalnih agencij pripravlja računalniške izpise nepravilnih in podvojenih ISBN.

3. Nacionalne agencije

Nacionalne agencije vodijo posle znotraj skupine. Pri skupinah, ki so določene na podlagi jezikovnega kriterija, so nacionalne agencije sestavni del agencije, ki je zadolžena za to skupino; npr. za skupino 0 in 1 je zadolžena agencija za angleško govorno področje v Veliki Britaniji, sestavljajo pa jo vse nacionalne agencije tega govornega področja (glej primer v II 4.).

Naloge nacionalne agencije so:

• Vodi in upravlja posle za založnike znotraj skupine.
  
• Sodeluje z Mednarodno agencijo za ISBN.
  
• Na podlagi založniške produkcije v skupini in podatkov založnikov določi skupine številk založnikov (piramide).
  
• Dodeljuje številke založnikov vsem založnikom, ki pripadajo določeni skupini in vodi register številk in naslovov založnikov.
  
• S posamezno založbo se dogovori, ali bo le-ta sama dodeljevala ISBN publikacijam, ki jih izdaja, ali pa bo to funkcijo zanjo opravljala nacionalna agencija za ISBN.
  
• Daje tehnična navodila in pomoč založnikom ter zagotavlja spoštovanje standardov in pravil za dodeljevanje in tiskanje ISBN na publikacijah.
  
• Izda prevod Priročnika za uporabnike z navodili o uporabi ISBN sistema.
  
• Posreduje računalniške izpise ISBN z izračunanimi kontrolnimi številkami založnikom, ki sami dodeljujejo ISBN svojim publikacijam (take izpise je mogoče dobiti na podlagi zahtevka tudi pri Mednarodni agenciji za ISBN).
  
• Vodi register vseh ISBN, ki so jih založniki ali agencija dodelili publikacijam.
  
• Založnike obvešča o nepravilnih in podvojenih ISBN in vodi register teh številk.
  
• ISBN svojim publikacijam in svetuje vsem založnikom, ki bi želeli ISBN dodeljevati sami.
  
• Na podlagi vseh svojih nalog se zavzema za popolno številčenje celotne knjižne produkcije.
  
• Z bibliografskimi agencijami se dogovori o načinu tiskanja ISBN v nacionalnih bibliografijah.
  
• Skrbi, da založniki dodelijo ISBN naslovom, ki jih še imajo na zalogi ter da se te številke objavijo v knjigotrških katalogih in nacionalnih bibliografijah.
  
• Spremlja pojavljanje novih založnikov na knjižnem trgu in jih uvaja v ISBN sistem.
  
• Pomaga pri uveljavitvi in uporabi ISBN sistema na knjižnem trgu."

Naslov nacionalne agencije za Slovenijo je:

Kot dodatek mednarodnemu sistemu številčenja publikacij (ISBN sistemu) je bil ustanovljen dopolnilni številčni sistem za serijske publikacije.

Serijska publikacija je definirana kot tista publikacija, ki izhaja v zaporednih delih, običajno nosi zaporedno številko, prenehanje izhajanja pa ni določeno. Serijske publikacije vključujejo periodične publikacije, letopise in knjižne zbirke.

Mednarodne standardne serijske številke (International Standard Serial Number - ISSN) dodeljuje Mednarodni center za registracijo serijskih publikacij (International Center for the Registration of Serials - ISDS).

Naslov Centra je:

Založniki serijskih publikacij zaprosijo Mednarodni center ali nacionalni ISSN center za ISSN publikacije, ki jo izdajajo.

Določenim publikacijam, kot so letopisi, almanahi in knjižne zbirke, se dodeli ISSN kot številka serije (ki ostane enaka za vse dele ali zvezke serijske publikacije) in ISBN za vsak letopis, almanah, del ali zvezek knjižne zbirke posebej.

ISSN in ISBN, ki sta dodeljena publikaciji, morata biti vidno natisnjena na publikaciji.

XI ISBN in ISMN

V pripravi je tudi Mednarodni standardni sistem za številčenje muzikalij (International Standard Music Number System - ISMN System).

Mednarodna standardna številka muzikalij (ISMN) naj bi bila sestavljena iz štirih delov:

• 1. del: črka M kot predpona;
  
• 2. del: številka založnika;
  
• 3. del: številka izvoda;
  
• 4. del: kontrolna številka.

Deli ISMN se bodo ločevali s presledki ali vezajem. Na primer:

Kontrolno številko izračunamo po modulu 11 z utežmi 9 - 2.

Pravila ISMN sistema mora potrditi še Mednarodna organizacija za standardizacijo (International Organization for Standardization – ISO), ki bo to storila predvidoma v letu 1993.
Dodeljevanje številk ISMN sistema bo naloga nacionalnih agencij za ISBN.

Opombe:

1. ISMN - Priročnik za uporabnike je dostopen v elektronski obliki na naslovu http://www2.arnes.si/~ljnuk4/ismn/ismn.html

2. Mednarodni standard ISO 10975, ki obravnava mednarodno standardno številko za glasbene tiske, je bil sprejet leta 1993 v Ženevi in od takrat je sistem v mednarodni veljavi, v Sloveniji pa od junija 1999.

3. Obrazec za založnike, ki želijo dobiti lastno ISBN številko.
                  

   ---

   ISBN SISTEM
   Priročnik za uporabnike

   Prevedel Dušan Feguš
   Uredila Alenka Kanič
   Narodna in univerzitetna knjižnica Ljubljana,
   Slovenska agencija za ISBN
   Ljubljana, december 1992

   ---

   © Narodna in univerzitetna knjižnica
   September 1999