Pravijo, da sem tudi jaz član te družine (uhh kako so prepričani), a se včasih prav sprašujem, če me res ni morda štorklja prinesla?!
Torej tko je to: ukvarjam se z res veeeeeliko zadevami; rad igram košarko, kolesarim pa sploh vedno kadar imam čas. Na splošno sem precej športen človek,
saj rad primem tudi za lopar za squash, trudim pa se tudi čimvečkrat in čimhitreje osvojiti priljubljeno ljubljansko romarsko pot- Šmarno Goro namreč.
Kar se športa tiče, moram omeniti vsaj še štihanje in premetavanje peska in podobno, česar se prav tako ne branim pretirano.
Tudi računalniki me veselijo, kakšne igrice za sprostitev, kdaj pa kdaj pa ga uporabim tudi za kaj bolj uporabnega. Seveda je veliko pisanja za faks, a se najde
še marsikaj drugega - predvsem računalniška grafika me precej zanima. Če pa kaj crkne, tudi nisem od muh, saj znam računalnike tudi odlično in predvsem hitro (!) popraviti.
V mojih mlajših letih sem modelaril, najprej ladje, kasneje pa letala. Najprej so bili to le manjši plastični modelčki, kasneje pa že prav velike in komplicirane zadeve. Tega se rad še sedaj lotim in sestavim kakšen model.
In prav letenje in jadranje me izredno navdušujeta. Seveda sem moral preizkusiti iz prve roke, tako da sem se že pognal iz letala v ... nič .., jadralno padalstvo je pa sploh zakon.
S te enkratne izkušnje imam tudi nekaj slik, dve si lahko ogledate tudi tukaj.
Jadranje na morju je pa ena prav posebna oblika "počitka". Še posebno, če si
stalno v lovu za čimveč vozli.
Trenutno sem študent prava; ne, ne, ni mi samo do denarja, stvar me resnično zanima. Je sicer precej težak študij, še posebno za nekoga, ki nima pretiranih učenjskih navad, a se s trdo voljo in veliko učenja da vse doseči.
Po diplomi še ne vem točno kaj bi, saj me veseli širok spekter del, ki so na voljo.
Kot vsak študent si pa tudi jaz služim dodaten cvenk preko priložnostnih del.
Rad imam tudi živali. Včasih smo imeli papagaja, Roki mu je bilo ime, ki pa je v častitljivi starosti 15 let umrl. Najbolj so mi pri srcu mačke; še posebej rad bi imel kakšnega lepega perzijskega muca; v tem se z mano strinajo vsi razen moje mame.
Pravi, da bi kar vrat zavila: najprej mačku (revežu, ničkrivemu), potem pa še tistemu, ki bi ga domov pripeljal.... brrrr... hude grožnje, ampak učinkujejo, saj
smo še vedno brez domače živali.
Konec!
Ja, konec je; naj povem le še to, da zelo uživam v živciranju članov družine..... pač, malo nenavaden hobi, samo vam povem, da je potem prav zabavno gledat, kako skačejo!
Mitja
|
