Renče v petdesetih

Od 18. 4. 1952 do 29. 6. 1955 so bile Renče spet občina. Predsednik je bil Jožef Vičič, tajnik pa Boris Krpan. Krajevne skupnosti so bile uvedene z letom 1964. V tem vmesnem obdobju je vas  nekaj let še vodil Jožef Vičič, nato pa Jožef Cotič. V petdesetih letih je bila razen športnega življenja (30 let športa in telesne vzgoje v Renčah, Renče 1977 in 50 let športa in telesne vzgoje v Renčah, Renče 1997) zelo razvita tudi kulturnoumetniška dejavnost. Člani dramskih skupin so naštudirali več tekstov domače in svetovne dramatike, zlasti veseloigre. Nastopali so doma in v sosednjih vaseh. Deloval je tudi pevski zbor. Omenil bi pevovodjo Alojza Lukežiča in predsednika delavsko-prosvetnega društva Svoboda Dušana Arčona.  

Poroka: Svatje pred matičnim uradom v Renčah leta 1961

V šestdesetih letih smo v Renčah imeli vaško knjižnico in mladinski klub, ki pa sta po nekaj letih "usahnila". Mladinska organizacija na vasi je izdala nekaj številk glasila "V nove zarje". Renški trg je bil za silo asfaltiran, povsem neurejena pa je bila cesta Renče - Bukovica.  Povzročala je veliko težav, zlasti poleti, zato je mladinsko glasilo pisalo tudi o tem. Ceste v vasi so bile makadamske. Večina prebivalstva ni imela tekoče pitne vode, marveč zajetja iz vodnjakov. Kanalizacija je bila v glavnem slabo urejena. V vasi so brnele prve vespe, nato tomosovi colibriji, T-12 in tudi kakšen fičko. Prah so dvigovali zadrušni in opekarski kamioni. Zvonilo se je z ročnim potegom vrvi, manj pogosto in glasno kakor danes. V Italijo smo nosili meso in žganje, nazaj pa metle, kavo, napolitanke in južno sadje ter debela rdeča jabolka... Na šempeterskem bloku je bila zelo huda "carinarka". Z delom je pričela renška Varikina, kasnejša Šampionka, ki jo je v vas umestil Stanko Weitzer.

Vespa - popularno prevozno sredstvo tistega časa

Koncem petdesetih in v začetku šestdesetih let je veliko vaških prireditev organizirala takratna osnovnošolska mladina. Tiskali smo tudi svoje glasilo in druge publikacije, pod mentorstvom ravnatelja Emila Čertaliča in strokovnim vodstvom Jožefa Vičiča, predsednika Kmetijske zadruge Renče, pa smo osnovnošolci delovali v svoji lastni pionirski zadrugi. Uspešno smo "orali, sejali in želi", saj smo prejeli tretje zvezno (jugoslovansko) priznanje.

Razglednica Renč iz konca petdesetih let