Planinsko polje se razprostira na območju treh občin: Postojna, Logatec in Cerknica. Njegova površina je 16 km² – dolgo je 6 km in široko 3,5 km, poplavna površina 11 km² (to je 1.100 Ha). Je eno od treh pretočnih kraških polj na celotnem ozemlju dinarskega krasa, oziroma ozemlju nekdanje Jugoslavije.

Na obrobju polja je nekaj naselij, ki danes pripadajo vsem trem omenjenim občinam: to so Planina, Liplje, Podgora, Malni, Laze, Jakovica, Grčarevec, Ivanje selo. Razvoj v teh krajih zaostaja že vrsto let.

Kot prebivalci se danes že ukvarjamo z dejavnostmi, ki lahko predstavljajo tudi del značilne, prepoznavne ponudbe Planinskega polja (kmetijstvo in ekološko kmetijstvo, kmečki turizem, ribištvo, lovstvo, čebelarstvo, opazovanje in preučevanje ptic, jamarstvo, kiparstvo, slikarstvo, modelarstvo, zeliščarstvo, konjereja, turistično vodenje,…). Te naše dejavnosti želimo razvijati v bogatem naravnem in kulturnem okolju in na ta račun dati svojim dejavnostim večjo vrednost. In tudi drugače: vrednote, ki jih varuje Natura 2000, dajejo večjo vrednost tudi našim objektom in dejavnostim.

2 O PLANINSKEM POLJU IN NJEGOVIH VREDNOTAH

Planinsko polje je v Natura 2000 območju kot evropsko pomemben in edinstven življenjski prostor, je torej zakonsko varovano območje. Sam prostor pa sovpada tudi z varovanimi območji nekaterih evropsko pomembnih rastlinskih in živalskih vrst.

Ožje območje Planinskega polja je opredeljeno kot SPA območje (SI5000016) (Priloga 1), to je v skladu z evropsko Direktivo o pticah. Hkrati se nahaja tudi na pSCI območju Notranjski trikotnik (SI3000232), enako pa tudi njegovo severno in južno obrobje. Zahodno obrobje (Planinska gora) je prav tako opredeljeno kot pSCI območje in sicer Trnovski gozd – Nanos (SI3000255) (Priloga 1). Območja pSCI so določena v skladu z evropsko Direktivo o habitatih.

Del polja, ki pripada postojnski občini, je zavarovan z odlokom kot krajinski park (NDS 0216) – Primorske novice, 29/84) (Priloga 2).

Predlagano je bilo tudi zavarovanje celotnega polja v okviru Notranjskega kraškega parka kot regijski park (I-NDS 0199). Notranjski regijski park je bil kasneje ustanovljen, vendar samo na območju Cerkniške občine in ni zajel Planinskega polja. Občine se niso uspele dogovoriti za skupni regijski park, kjer bi bilo ustrezno zavarovano tudi celotno Planinsko polje.

Poleg Nature 2000 je Planinsko polje še ekološko pomembno območje (EPO) in osrednje območje življenjskega prostora velikih zveri (Priloga 3) ter predlagano zavarovano območje Regijski park Snežnik (Priloga 4).

Puc, 1985: «…V Sloveniji gotovo nimamo bolj značilnega in klasičnega primera kraškega polja…(str. 126)… Skupaj z okolico, kulturno zgodovinskimi spomeniki in naselji predstavlja poseben tip kulturne krajine - prav zaradi vsega tega je polje ena največjih vrednosti načrtovanega Notranjskega regijskega parka…(str. 127)«.

Planinsko polje ima torej dejansko izredno bogato naravno dediščino in je pomembno ne samo v lokalnem pač pa tudi v evropskem in širšem smislu. Poleg naravnih vrednot so v teh krajih pomembne tudi številne kulturne vrednote.

Spremenljivost krajinske slike čez leto, meandriranje Unice, zanimivi vegetacijski členi, drevesni osamelci, kmetijska raba dvignjenih in pred poplavami varnih zemljišč ustvarjajo enkraten preplet kulturne krajine in naravne krajinske zgradbe.

Filipič, J., 1989: Skoberne, P:« …Na apnenčastih tleh ponira voda v številnih ponikvah, požiralnikih in ponornih jamah, predvsem v Babnem dolu na severnem delu polja. Na komaj dveh kvadratnih kilometrih polja je 150 požiralnikov…«

Ohranjanje izjemnih naravnih vrednot gotovo predstavlja zelo pomembno priložnost razvoja območja Planinskega polja za bodoče rodove…Trajnostne oblike kmetovanja, ohranjanje obsega vlažnih trajnih travnikov in ekstenzivnih sadovnjakov ter pridelava visoko kakovostnih ekoloških proizvodov je priložnost, ki bi jo bilo nujno izkoristiti v navezavi z dopolnilnimi dejavnostmi na kmetijah (Priloga 5).

Geister, I., 1988:« …Kdor obožuje grmovje na travniku, vzdolž kolovoza ali ob poplesujočem potoku, za tega je Planinsko polje raj na zemlji. Čeprav kmetje s Planine in Laz tankovestno kosijo mokrotne travnike, se nikdar ne spozabijo nad grmovjem. Kot da bi imeli občutek za pravo mero, za stoletja staro razmerje med travo in grmom«.

Naravoslovni turizem in druge trajnostne oblike trženja naravnih vrednot gre razvijati v povezavi z bližnjimi sorodnimi območji Natura 2000 na primer Cerkniškim jezerom (Notranjski regijski park) in porečjem Nanoščice (Priloga 5).

Bogato in zanimivo vsebino naravnih vrednot (Priloga 6, Priloga 7) je možno pri takemu trženju bistveno dopolniti še z zgodbo iz zanimive kulturne dediščine.

Slika 2. Planinska jama v visokem vodnem stanju

Slika 3. Putickova štirna s Planinsko goro v ozadju

3 NAMEN POBUDE

1) Bodoča vlaganja v posege in varovanje polja v čim večji meri usmerjati v korist predvsem lokalnemu prebivalstvu, ki vzdržuje in skrbi za kulturno in naravno krajino.

2) Razvijati pobudo javnosti za trajnostni razvoj Planinskega polja in njegovo zavarovanje.

3) Spodbuditi ustrezno vrednotenje dobrin, ki imajo danes pri nas navidezno neuporabno vrednost.

4) Spodbuditi organizirano, povezano in skupno, usklajeno delovanje med občinami pri pripravi strategije sonaravnega (trajnostnega) razvoja Planinskega polja s stalno vključeno pobudo javnosti.

5) Povezava prebivalcev Planinskega polja pri presoji vplivov posegov na okolje (hitra železnica in podobni posegi, turistična ponudba, vzdrževanje čistega okolja in struge Unice,…)

4 CILJI

1) Ohranitev trajnostnih oblik kmetovanja, ohranitev obsega vlažnih trajnih travnikov in ekstenzivnih sadovnjakov ter pridelava in trženje visoko kakovostnih ekoloških proizvodov.

2) Pomembno povečan dohodek od turizma v občinah s pomočjo naravnih in kulturnih vrednot Planinskega polja:

a. Razvoj usmerjenega turizma v strokovno vodene ciljne skupine obiskovalcev. Pri razvoju takega turizma je potrebno izkoristiti obstoječe objekte in spodbujati obnovo in vključitev obstoječe stavbne in kulturne dediščine v turistične programe.

b. Preprečitev uvajanja zastarelega načina masovnega turizma na Planinsko polje, kar bi bolj ali manj uničilo sedaj ohranjene naravne vrednote – masovni ceneni turizem pa dejansko ne da pravega dobička. (EMK v do sedaj predlagani obliki in programu ne sodi na Planinsko polje, temveč v okolico Postojne.)

3) Ustavitev propadanja kulturne dediščine, obnovitev značilnih stavb in prepoznavne arhitekture (– namesto gradnje novih objektov v še edini neokrnjeni del polja).

4) Ohranitev še edinega neokrnjenega, to je severnega obrobja Planinskega polja.

5) Zavarovanje Planinskega polja z učinkovitim in sodobnim načrtom upravljanja.

5 AKCIJE ZA DOSEGO CILJEV

1) Ustanovitev uradne oblike sodelovanja z javnostjo na (med)občinski ravni, npr. »Lokalno razvojno agencijo« z zaposlenim delavcem.

2) Neposredna povezava lokalne javnosti in društev z občinskimi turističnimi službami.

3) Lastna, celostna, medlokalna zaščita polja, s postavitvijo upravljalca in izpeljavo enotnega upravljanja. (Današnja zakonodaja omogoča varstvene nadzornike. Nadzor bi lahko izvajali tudi gozdarski nadzorniki.)

4) Obnovitev in posodobitev načrtov vodnogospodarskega upravljanja za reko Unico

5) Načrt izvedljivih zaščitnih ukrepov sprejemljivih za lokalno prebivalstvo, za ohranjanje naravnih vrednot.

6) Pridobitev koncesije za Planinsko jamo kot učno-izobraževalno jamo.

7) Vključitev območja Planinskega polja v EU projekte na področju območij Natura 2000 in njihovega kmetijskega in turističnega razvoja.

6 NAŠE RAZVOJNE SMERNICE, UKREPI IN PREDLOGI (odprta lista)

Smernice, ukrepi in predlogi za razvoj Planinskega polja in kje lahko najde svoje mesto in zaposlitev lokalno prebivalstvo (odprta lista za vse ideje in predloge):

6.1 Varstvo in urejanje okolja

1. čim večje ohranjanje polja in njegovega obrobja, preselitev vseh obsežnih potencialnih mehanskih posegov v prostor na območje, kjer posredni in neposredni, kratko in dolgoročni negativni vpliv ne bo prisoten; (za evropski kraški muzej je tako območje Postojna z okolico in že obstoječo infrastrukturo in aktivno turistično ponudbo - avdiovizuelni Muzej krasa najbolj sodi v Postojno ali njeno okolico, poleg svetovno znamenite Postonjske jame, na lokaciji Pod stenami se v povezavi s projektom muzeja lahko izvede enostavno in sonaravno izdelano razgledno točko),

2. hitreje in s prioriteto urediti odvajanje odpadnih vod

3. urediti odvodnjo na cesti Grčarevec – Planina, da ne bo prihajalo do erozije in plazenja ter onesnaženja izvirov ter vodnega zajetja Litaberk ob robu Planinskega polja pod Planinsko goro,

4. odstraniti odpadke s pobočij pod cesto Grčarevec – Planina in Planina – Unec,

5. popravilo ceste Laze – Logatec z razširitvijo za pešce in kolesarje,

6. ureditev izvira Studenec pri Hasbergu,

7. oživitev opazovalnih točk pretokov in kakovosti vode Unice in njenih pritokov z obrobja – večina onesnaženja prihaja danes na Planinsko polje iz drugih krajev v pivškem, postojnskem in cerkniškem zaledju; (zagotoviti pretok ustrezno prečiščenih vod iz pivškega, postojnskega in cerkniškega zaledja),

8. gradnja čistilne naprave ali sanitarnih močvirij na odvodnih kanalih odpadnih voda iz vasi Planina

9. spodbuditi urejenost in čistost okoli naših domov in širše v naših vaseh,

10. urediti vodnogospodarsko upravljanje Unice za ohranitev njenega slovesa in tržne vrednosti.

6.2 Turizem

11. oživitev starih, neprehodnih poti na obrobju polja in določitev turističnih stez, tudi ob bregu reke ter njihova označitev; postavitev prehodov preko odvodnih jarkov na levi obali reke v Planini,

12. ureditev in označitev javnih poljskih poti,

13. ureditev avtobusnih postajališč in pločnikov vzdolž naselja,

14. obstaja možnost ogleda polja in zanimivih kraških pojavov peš, z jezdenjem konj ali vožnjami z zapravljivčki, s kolesi, s padali s Planinske gore, povezava s tematskimi potmi območja oz. notranjsko kraško regijo (Projekt Po poteh dediščine N-K)

15. omejen in nadzorovan obisk turistov in ogled naravnih in kulturnih znamenitosti po določenih in označenih poteh, voden z lokalnimi izprašanimi vodiči, izobraževanje vodičev in spremljevalcev

16. vzpostavitev turističnih kmetij in prenočišč v okoliških vaseh, uvajanje ekoloških standardov v turističnih objektih,

17. obnova značilnih vaških hiš oz. domačij – arhitekturne stavbne dediščine (Lekanova hiša – Laze, ostrešje Ravbarjevega stolpa v Planini,…) in drugih kulturnih spomenikov ter s tem ohranitev značaja okoliških krajev in ljudi,

18. ureditev Lekanove hiše v Lazah za gostinsko ponudbo domače hrane, za muzejsko dejavnost (DOPPS, jamarji, lovci, gasilci in ribiči ), ponudba knjig in spominkov domače in umetne obrti ter vinska klet ter organizacija delavnic (npr. Rokus,…); informacijska točka na Planinskem polju, kjer bi se lahko dobilo kolesa, tekaške smuči, drsalke ali konja…; galerijska in protokolarna dejavnost;

19. organizirani izleti s strokovnim vodstvom po Planinskem polju (ptice, rastline, jame, stavbna in druga kulturna dediščina),

20. kulturne prireditve vaških dramskih skupin v Ravbarjevem stolpu

21. povezovanje s turistično ponudbo krajev ob Cerkniškem jezeru, Lipico, Rakovim Škocjanom, Predjamskim gradom, Pivko ......,

22. sanacija razvalin (trenutno vsaj toliko, da je možen varen dostop) in postavitev muzeja na prostem (kot del programa EMK v Postojni ali kraškega parka, z izhodiščem pešpoti do Unške koliševke, Malnov, Planinske jame, Planinske gore, bodočih gostinskih in prenovljenih kulturnih objektov v Planini,…),

23. ureditev sodobnih telekomunikacijskih povezav,

24. oživitev grajskega parka za Hasbergom ter ureditev okolice razvaline,

25. vzpostavitev informacijske pisarne in stičnih točk v vsakem kraju okoli Planinskega polja s ponudbo krajanov,

26. vzpostavitev turistične infrastrukture – ureditev vaških jeder, zagotovitev lokacij za postavitev tabel, izdelava tabel z zemljevidi, določitev skupnega upravljalca za vzdrževanje tabel, izboljšava dostopnosti do lokacij kulturnih in naravnih znamenitosti, ureditev naravnih kopališč, ureditev bregov, postavitev ornitološke opazovalnice, določitev, ureditev in označitev prostora za piknike, parkirišča, promocijski materiali, zloženke, bankomat, turistične oznake, makete, turistični vodnik,

27. povečati organiziranost in zainteresiranost ljudi v program razvoja vasi ob Planinskem polju,

28. označitev in opis območij Natura 2000

6.3 Kmetijstvo

29. razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah oz. samostojnih storitvenih dejavnosti, ki so uravnotežene z osnovno usmeritvijo sonaravnega razvoja,

30. trženje tipičnih izdelkov in blagovne znamke – Planinski med, ipd.

31. večje spodbujanje kmetijske dejavnosti in pospeševanje deleža ekološkega kmetijstva

32. priprava načrtov ukrepov v povezavi s strokovnjaki ustreznih inštitucij - vzdrževanje ekstenzivnih travnikov, mejic, sedanjega stanja obrežne zarasti, erozijskih bregov Unice, požiralnikov in depresij, … - vse z ustreznim akcijskim načrtom in sistemom subvencij ter obveznim sodelovanjem kmetov ter javnosti.

7 NAŠE VARSTVENE SMERNICE (odprta lista):

Smernice za varovanje kulturne krajine (po Marušiču, 1998):

- ohraniti podeželski značaj prostora, kar pomeni zazidavati v ustreznem razmerju do odprtega prostora in v obliki, ki je značilna za območje (strnjena ali razložena, na slemenu, v vznožju, na vrhu, na obrobju) in v skladu z značajem naselja

- ohranjati prehodnost naravnih koridorjev kot so doline, poplavna območja

- ohraniti razpoznavne naravne, dinarske smeri prostora

- ohraniti značilne robove, ki so pomembni za krajinsko podobo oziroma orientacijo, zaključenost ali odprtost območja ter prepoznavnost (obrobja kraških polj, obrobja dolin)

- varovati prvobitnost naravnih oblik (rečnih strug, kraških pojavov) in njihove okolice, posebno značilne naravne pojave ter območja kot so vrtače, doline, hidrološke kraške posebnosti, skalni robovi in močvirni biotopi na splošno in povsod tam, kjer so ti pomembni členi krajine (vegetacija na zamočvirjenih območjih)

8 KULTURNA DEDIŠČINA IN ZGODOVINA (odprta lista):

Prispevki k razvoju prepoznavnosti kraja, vrednotenju kulturne dediščine in spodbujanju razvoja vsebin za usmerjeni turizem:

	PLANINA

Prazgodovina	gradišče nad Starim gradom	Arheološka najdišča Slovenije, 1975
	v Marketovem spodmolu črepinje treh rdečerjavih loncev (verjetno halštat) -(NE od Maleg gradu onstran Unca pod kolovozom, ki pelje iz Malnov na mrzli dol	Arheološka najdišča Slovenije, 1975

Hallstattska doba	Prometna pot: Trst-Šmihel-Planina-Vrhnika-reka Ljubljanica-Donava	Krajevni leksikon banovine
	pod Starim gradom najden žgan halštatski grob	Arheološka najdišča Slovenije, 1975

Rim	Albia, Znamenita postaja "In Alpe Iulia" ob cesti Aquilea-Emona	Krajevni leksikon banovine
	Označba Planine kot Albia, "In Alpe Iulia" neutemeljena, Rimski zaporni zidovi pri Planini (sledljivi v dolžini 3 km), Rimski zaporni utrdbi v Lazah in Grčarevcu	Arheološka najdišča Slovenije, 1975

1217	Planina se omenja kot trg	Krajevni leksikon banovine
1217	Samostan Stična je že leta 1217 prejel od goriškega grofa Engelberta oprostitev plačevanja mitnine v njegovem »trgu pri Uncu« (na Planini) za vse potrebščine, ki so jih tovorili za svojo kaščo (de bonis suis, quae ad cellaria…portantur)	Kosi, 1998

po1234	za Planino najdeno ime (Unec) Unc	Nataša Štupar-Šumi, Grad Planina, 1989
	Trški gospodje:	Krajevni leksikon banovine
vsaj do 1339	Albenski gospodje; Albenski grad, okrog katerega se je razvila Planina (danes ni več sledov)	Krajevni leksikon banovine
	Goriški grofje	Krajevni leksikon banovine
	-Goriški grofje so imeli v 13. stoletju tu svojo mitnico	Nataša Štupar-Šumi, Grad Planina, 1989
	Hallerji	Krajevni leksikon banovine
	Eggenbergi (Valvasorjev čas)	Krajevni leksikon banovine
	Planina se do srednjega veka imenuje Alben, ali sv. Marjeta	Nataša Štupar-Šumi, Grad Planina, 1989

1295	Prvič se omenja grad Hasberg kot grad Unc (grad na hribu)	Krajevni leksikon Slovenije,1968
	-njegovi lastniki najprej albenski gospodje, nato Gallenbergi, Haasbergi, Celjski grofje, Rauberji, Eggenbergi, Cobenclji in Coroniniji	Nataša Štupar-Šumi, Grad Planina, 1989

1351	Omemba cerkve Sv. Marjete	Krajevni leksikon banovine

1395	Cerkev Sv. Marjete inkorporirana samostanu v Bistri (do 1782)	Krajevni leksikon banovine

1398	Goriški grofje imajo leta 1398 na Planini mitničarja Bartola (Bartholuss mawter ze der Alben).	Kosi, 1998

pred 1400	že obstaja Mali grad -prvotno še tri kvadratna stolpasta poslopja ter obzidje	Nataša Štupar-Šumi, Grad Planina, 1989
	-prvotni lastniki gospodje iz Neuhausa, sledili so jim Hallerji, Raubarji in Eggenbergi	Nataša Štupar-Šumi, Grad Planina, 1989
	-ohranjeni okrogli stolp izpričuje poznogotske detajle (15.st.) (okenski in vratni profili, strelnice, konstrukcija rebrastega zvezdastega svoda s sklepniki z grbi plemiške družine Hallerjev in Raubarjev)	Nataša Štupar-Šumi, Grad Planina, 1989
	-kamnita krona vodnjaka pred stolpom pripada gradu Planina	Nataša Štupar-Šumi, Grad Planina, 1989

1432	Omenja se Hasberški gospod Diepold von Haasberg	Nataša Štupar-Šumi, Grad Planina, 1989

1453	Cesar Friderik III. sporočil glavarju na Krasu in v Postojni ter oskrbniku Planine, da je kamniti most pod Gradom Hasperg razrušen in cesta uničena, tako da tovorniki in drugi na njej veliko pretrpijo. Zato je ukazal na Planini pobirati novo mitnino – vsak tovornik naj od otovorjenega konja plačuje pfenig -, ki je bila namenjena za zgraditev novega mostu in popravilo ceste. Ko bo delo dovršeno, se mora mitnina ukiniti, da ne postane običajna in ne bodo ljudje oškodovani.	Kosi, 1998

1468	Leta 1468 se prvič v Planini poleg mitnine omenja še naklada (mawt und aufslag).	Kosi, 1998

1476	Kuga	Krajevni leksikon banovine

1478	Okrog leta 1478 je bil uveden princip bolet, potrdil o plačanih mitninah. Na prehodu mitninske postaje v smeri proti morju je ob plačilu vsakdo dobil boleto, ki jo je moral pokazati na cilju, tam pa je dobil zopet drugo potrdilo za pot nazaj. Če se je vračal brez bolete, mu je grozila zaplemba robe. (Proti koncu srednjega veka, ko je deželni knez združil večino mitnic na Slovenskem v svojih rokah in začel načrtno favorizirati Trst, je začel med Kranjsko in Primorjem nastajati prvi celovit mitninski sistem. Z namenom speljati vso trgovino iz notranjosti skozi Trst, je sistem zajel vse stare mitninske postaje in v kratkem času ustanovil še vrsto novih za boljši nadzor številnih poti.)	Kosi, 1998

1483	Nikolaj Ravbar lovi Erazma Predjamskega po ukazu Friderika III.	Krajevni leksikon banovine

1509	Potres, ki je prizadel Furlanijo in Kranjsko, poruši stari grad Hasberg na vrhu hriba	Nataša Štupar-Šumi, Grad Planina, 1989

1514	Iz leta 1514 obstaja zanimiv vir, ki kaže, kako dobro so ogrski trgovci z živino poznali ljubljansko cesto kot srednjeveško magistralo. Iz Nagyrakosa so prešli v Prekmurje do Murske Sobote, kjer je bila prvi mitnica na slovenskih tleh. Po prehodu Mure z enim od murskih brodov so nadaljevali pot proti Ptuju in po plačilu mitnine in mostnine prečili Dravo prek ptujskega mosta. Sledila je po skozi mitnice Slovenska Bistrica, Celje, Vransko in Podpeč (trojanska varianta) do Ljubljane, kjer se je poleg mitnine plačevala še naklada na vsakih 100 glav živine. V nadaljevanju so prešli mitnice na Vrhniki, Planini, Landolu, Šentvidu (Podnanosu) in Gorici, kjer je bilo potrebno plačati še štiridesetnino ob odhodu z ozemlja cesarstva.	Kosi, 1998

1526	Prvič omenjena cerkev Sv. Duha	Krajevni leksikon banovine

1526	Sv. Mihael (1526, 1556) - Jakovica (Prvotna cerkev še precej starejša)	Krajevni leksikon banovine

1555	Planina postane vikariat s sedežem v Sv. Mihaelu v Jakovici	Krajevni leksikon banovine

1559	Turki požgejo Laze in Jakovico	Krajevni leksikon banovine

1584	Postavljena prvotna lesena cerkev na mestu sedanje božjepotne Marijine cerkve na Planinski gori	Krajevni leksikon Slovenije,1968
	- v njej so delali pokoro skakači-marterniki obeh spolov, ki so se med skakanjem tako dolgo bičali, da so popadali na tla. Ker so odrekali davke duhovščini in gosposki, so štiftarje zatrli, voditeljico Marušo Pogrlič zaprli, cerkev pa zažgali.	Krajevni leksikon Slovenije,1968
	Štiftarji = zavzemali so se za ustanavljanje cerkev in samostanov. Med zamaknjenjem so plesali in skakali (štifta=ustanova, zlasti cerkev)	Slovar slovenskega knjižnega jezika
	Štiftarji = skakači, pripadniki verske skupine iz 16. stoletja	Slovar tujk

1585	Mitninska knjiga Vranskega za enoletno obdobje od maja 1584 do maja 1585 kaže promet na ljubljanski magistrali že po višku sredi 16. stoletja. Mitninsko postajo je prešlo okoli 15.000 tovorov v obeh smereh.Skupno število 15.000 tovorov je pomenilo 2520 T robe, kar je odgovarjalo približno 1/3 blagovnega prometa, ki je okrog 1560 prečil prelaz Brenner. Če pa upoštevamo še veliko količino živine, ki je bila pri Brennerju zanemarljiva, je blagovni promet skozi Vransko presegal Brennerskega. Za vse blago skupaj bi porabili 1190 vagonov nosilnosti po 10 T, kar je glede na transportne zmožnosti tistega časa presenetljivo veliko. Poleg tega pa je v tem času ljubljanska cesta že izgubila promet z nekaterimi vrstami blaga, ki so se v zelo velikih količinah tovorile po njej od poznega srednjega veka do srede 16. stoletja (ogrske kože, beneška roba in italijanske tkanine). Domnevamo lahko, da je bil obseg prometa vsaj za nekaj tisoč tovorov, morda celo za enkrat večji.	Kosi, 1998

v 17.st	Eggenbergi postavijo spodnji grad Hasberk (Valvasor piše, da iz kamenja njihovega starega gradu)	Nataša Štupar-Šumi, Grad Planina, 1989

1626	Večji požar	Krajevni leksikon banovine
	Edini ohranjeni trški privilegij Ferdinanda II. (ostali so zgoreli):	Krajevni leksikon banovine
	- tedenski tržni dan na soboto	Krajevni leksikon banovine
	- letni živinski dan na dan sv. Marjete	Krajevni leksikon banovine
	Mitnica deželnih knezov	Krajevni leksikon banovine

Srednji vek	Trgovina med Primorjem in Kranjsko	Krajevni leksikon banovine
	Planinci skoraj sami tovorniki.	Krajevni leksikon banovine
	Tovorijo iz Goriške, Vipavske doline Trsta in Krasa vino in drugo blago v Gradec in Dunaj.	Krajevni leksikon banovine

1716	Grad Hasberg dobijo Kobencli, podedujejo Coronini	Krajevni leksikon Slovenije,1968
	-v začetku 18.st. zgrajen novi grad Hasberk (zadnja podoba), ki je deloma uporabil staro tlorisno zasnovo	Nataša Štupar-Šumi, Grad Planina, 1989

1722	Letnica na portalu novega gradu Hasberk	Nataša Štupar-Šumi, Grad Planina, 1989

1728	V Planini važna poštna postaja na progi Ljubljana – Benetke	Krajevni leksikon banovine

1761	Zgrajena cerkev Sv. Rok	Krajevni leksikon banovine
	(Metzingerjeva slika matere božje)	Krajevni leksikon banovine

1764	Cerkev Sv. Luka – Grčarevec

1771	Sedanja baročna podoba cerkve Sv. Marjete	Krajevni leksikon banovine
	(V vel. oltarju kopija Rafaelove sv. Marjete - Langus)	Krajevni leksikon banovine
	(Marijina zaroka - slika A. Cebeja)	Krajevni leksikon Slovenije,1968

1796	Cerkev Sv. Hieronim - Ivanje selo	Krajevni leksikon banovine

1802	Večja povodenj (od novembra do junija)	Krajevni leksikon banovine

Začetek 19.st.	Znana tovarna I.K.Kanca za izdelovanje kresilne gobe	Krajevni leksikon banovine
	Izvoz na Tirolsko, Bavarsko, Nemčijo, Francijo in Rusijo	Krajevni leksikon banovine

1808	Večji požar	Krajevni leksikon banovine

1820	Večja povodenj (vas Laze pod vodo, Jakovica otok)	Krajevni leksikon banovine

1822	Ustanovljena šola	Krajevni leksikon banovine

1830	Zgrajena cesta v Trst, Kuga	Krajevni leksikon banovine

1831	Iz tega leta ohranjen nagrobnik pri Sv. Marjeti napisan v bohoričici	Krajevni leksikon Slovenije,1968

1840	Stenska slikarija Kurza von Goldensteina v Sv. Marjeti	Krajevni leksikon banovine

1846	Grad Haasberg dobijo Windishgraetzi	Krajevni leksikon Slovenije,1968

1849	Planina postane župnija	Krajevni leksikon banovine

1851-1852	Večja povodenj (7.5 m visoka voda je trajala 9 mesecev)	Krajevni leksikon banovine

1855	Kuga	Krajevni leksikon banovine

1866	Kuga	Krajevni leksikon banovine

1868	Ustanovljeno okrajno sodišče - 1875 premeščeno v Dolenji Logatec	Krajevni leksikon banovine

1880	Z raziskovalcem Viljemom Putickom je povezana tudi skrivnostna Lippertova jama, ki je prerasla že v pravo legendo. Vhod v to jamo je naše1 in odkopal Putick leta 1880, ko je skuša1 priti do podzemeljske Ljubljanice severno od Planinskega polja. Ozek navpičen vhod ga je pripeljal v 40 metrov globoko brezno. Pravzaprav v velikansko podzemeljsko dvorano, iz katere je peljal krajši rov in nato spet navpičen skok do vodoravnega rova, po katerem je tekla podzemeljska reka. Ugotovil je, da v tem spodnjem rovu Ljubljanica niha kar 20 m, odvisno pač od sušnih in deževnih obdobij. Ni znano, zakaj Putick svojega raziskovanja Lippertove jame ni nadaljeval in čeprav je bil leta 1910 med soustanovitelji Društva za raziskovanje jam v Ljubljani, je š1a skrivnost te jame z njim kmalu po prvi svetovni vojni tudi v grob.	Puc, 1985

1881	Večja povodenj (3 m visoka voda)	Krajevni leksikon banovine

1892	Večja povodenj	Krajevni leksikon banovine

1903	Popravki von Goldensteinove stenske slikarije v Sv. Marjeti - figuralika: Dunajski slikar Kastner - ornamentika: Ljubljanski slikar Jebačin Od istih slikarjev tudi (ali tudi od von Goldensteina iz leta 1840 ????): - slika proslave Presv. Srca Jez. na stropu - slika sv. Družine	Krajevni leksikon banovine

1905	Prvi vodovod v Planini - iz Koritnega dola pod Planinsko jamo (na mestu Posevkovega mlina)	Krajevni leksikon Slovenije,1968

1911	Napeljan vodovod v Ivanje selo (prej zajetje na studencu pod žel. progo)	Krajevni leksikon Slovenije,1968

1915-1918	Ležišče železa v Planini – Liplje
	V času prve vojne 1915-1918 je bil 5 m levo od ceste Planina-Logatec nasproti hiše Petkovšek, Liplje 2 vhod v poglobljeni izkop za železovo rudo. Izkop je bil poglobljen do globine približno 30 m. Stanje tega izkopa so si 11.4.1942 ogledali profesor Testa ter italijanska inženirja Tulio Seguiti in Nalesini. Slednji je tam vodil dela.

1935	Šele leta 1935 so se zače1i ljubljanski jamarji zanimati za pozabljeno Lippertovo jamo, saj so takrat zače1i sistematično preiskovati vse kraške gozdove med Cerknico, Planinskim poljem in Vrhniko. Zdelo se jim je, da bodo jamo zlahka naš1i: Putickov opis dostopa in jame same je bil navidezno dokaj natančen.	Puc, 1985

1942	Okrepitev vodovoda v Planini z vodovodom iz Malnov (rezervoar pri Sv. Duhu)

27.3.1944	Požgan grad Haasberg

1962	Lippertova jama je bila zopet pozabljena za skoraj 30 let. Šele leta 1962 so se jamarji spet začeli zanimati za skrivnostno jamo. Ponovno so naš1i Najdeno jamo ter brskali v njeni okolici, posebno pozimi, saj so tako upali, da bodo našli tisti kraj, kjer se pozimi sneg ne more obdržati, kot je pisal Putick. Našli so kar več takšnih krajev in odkopali mnogo brezen, dobesedno rili so po gozdu: toda vse zaman, Lippertove jame ni in ni bilo. Samo na ožjem območju Lanskega vrha so našli in raziskali 90 jam!	Puc, 1985

1963	Destilarna za smrekovo in jelovo igličevje – Laze	Krajevni leksikon Slovenije,1968

1964	Umrl zadnji obročar v Ivanjem selu - do 1964 izdelovanje lesenih obročev	Krajevni leksikon Slovenije,1968
	Obnovljena kapelica v Jakovci na izviru v Leševju	Krajevni leksikon Slovenije,1968

Janež et al., 1998:

Svoje bivanje na gradu Haasberg je v Knjigi moje mladosti (Slovenska matica 1981) opisal Karel Clarici, sin oskrbnika na tem gradu in orisal med drugim prihod cesarja Franca Jožefa na medvedji pogon.

Planina-Ogleda sta vredna baročni portal v Petkovškovi hiši ob glavni cesti in ostanek freske na Pečarjevi hiši.

Cerkev sv.Marjete - v velikem oltarju Langusova kopija Rafaelove slike sv. Marjete iz leta 1771slike Kurza Thurna von Goldensteina, Cebejeva slika Marijine zaroke.

Cerkev sv. Roka - Metzingerjeva Marijina slika iz leta 1763

9 RIBIŠTVO, LOVSTVO IN ČEBELARSTVO NA PLANINSKEM POLJU

Reka Unica je med najbolj biološko produktivnimi salmonidnimi vodami v Sloveniji. Slovi po veliki populaciji lipana, ki je za reko Unico vnešena ribja vrsta. Avtohtona postrvja vrsta je potočna postrv. Salmonidni del reke naseljujeta tudi menek in glavač, slednji je uvrščen med evropsko pomembne vrste. Menek je v Sloveniji redka ribja vrsta. Njegova populacija v reki Unici sodi med naše večje populacije. Vodotok je deljen v dva predela, salmonidni (postrvji) in ciprinidni (krapovski) del. Meja med pasovoma je Most v vasi Laze. Ciprinidni del poseljujejo ščuka, linj, klen, rdečeoka, rdečeperka in krap. Ribiško upravljanje se odvija po zakonsko veljavnem Ribiško gojitvenem načrtu za obdobje 2006-2010, ki poleg poribljavanj (vzdrževalnih in dopolnilnih) in drugih akcij upravljanja, predvideva tudi ribolovni režim.V salmonidni predel se vzdrževalno vlagajo mladice in delno odrasli osebki lipana in potočne postrvi, v ciprinidni del pa dopolnilno odrasli krapi. Dovoljena lovna mera za lipana je 35 cm, za potočno postrv 26 cm. Lipana se lahko lovi od 16.05. do 30.11., potočno postrv pa od 01.05. do 30.09. Športni ribič lahko upleni ali enega lipana ali eno potočno postrv.

V zadnjih treh letih se je ribja populacija v reki zmanjšala. Vzroki so različni in nekateri trajajo že dalj časa. Organsko onesnaženje reke, se zaradi neurejenega očiščevanja odplak, zadnjih trideset let povečuje (vpliv na reprodukcijsko kapaciteto ribje populacije, predvsem postrvje in lipanske). Vpliv ribojedih ptic, kormorana, je prisoten že zadnjih deset let. Intenziteta športnega ribolova je ves čas stalna in velika, poribljavanja nekonstantna in manjša. Sinergistični vpliv vseh treh dejavnikov, ki vsi vplivajo na zmanjšanje velikosti populacij ribjih vrst , se kaže v trenutnem manj številčnem deležu lipana v celotni populaciji rib. Jeziček na tehtnici je premaknilo plenjenje rib kormoranov. Vzdrževalna poribljavanja lipana in potočne postrvi so zadnja tri leta povečana, športni ribolov je samodejno upadel, onesnaženje reke se nadaljuje. Strategija upravljanja je v zmanšanju oz. prenehanju onesnaženja, učinkovitem preganjanju ali streljanju kormoranov, v sicer ekonomsko neučinkovitem poribljavanju spolno zrelih osebkov po odhodu kormoranov, spremenjenem ribolovnem režimu – povišanje najmanjše lovne dolžina za lipana nad 45 cm, potočne postrvi nad 40 cm, manjše letno število ribolovnih kart - npr. 10 ribolobnih dni na dan v spremstvu ribiškega čuvaja. Za dobo petih let morda način ribolova ujami in izpusti.

Unica ima v glavnem dva velika dotoka, Pivški tok, ki prihaja iz Planinske jame in Rakovški oz. Javorniški tok, ki izvira v zatrepu Malni. Zaledje Rakovškega toka je zelo obremenjeno z odpadnimi vodami naselja Cerknica z okolico, vse do hrvaške meje in naselja Rakek. Čistilne naprave na tem območju so nezadostne, saj je kvaliteta vode v Malnih, ki jo analizira ARSO (Agencija Republike Slovenije za okolje) vsako leto slabša. Zadnja leta se ob višjem vodostaju v Malnih pojavljajo pene, ki včasih zrastejo tudi 1meter v višino. Pena je posledica prevelike količine saponinov v odpadnih vodah (pomivalni in pralni stroji). Izvir Malni pa so glavno zajetje za Vodovod širšega postojnskega območja, vključno s Planino.

Pivški tok tvorita reka Pivka, ki pri Postojnski jami ponikne v podzemlje in njen pritok Nanoščica. Oba vodotoka tvorita v Planinski jami tako imenovani Pivški tok. Reka Pivka je zelo obremenjena z odplakami, v njo se izlivajo vse odpadne vode mesta Postojna. Čistilna naprava v Postojni, z zmogljivostjo le 1 m³/min (podatek je iz javnih občil), nezadosto prečiščuje vso odpadno vodo. Čistilna naprava je primerna za manjše naselje velikosti Planina.Vsekakor ne zadošča za mesto, kot je Postojna, z vso onesnaževalno infrastrukturo, ki je iz leta v leto večja.

Vas Planina nima čistilne naprave in ne urejene komunalne infrastrukture. Odplake gospodinjstev in gnojničnih jam kmetij se ali posredno preko greznic ali neposredno iztekajo v kanale, ki se izlivajo v reko Unico. Kakovost vode reke Unice je tako odvisna ne samo od odpadnih vod okoliških vasi temveč tudi širšega vodnega zaledja reke. Trenutno je reka Unica po biološki oceni čistosti vode uvrščena v drugi kakovostni razred - zmerno obremenjen vodotok (Zavod za ribištvo Slovenije). V primerjavi s preteklimi biloškimi slikami reke, izpred 30 in manj let, se onesnaženost vode povečuje.

9.1 Ribe v zgornjem in spodnjem delu Unice

Ime revirja	Vrsta	Latinsko ime (Linnaeus, 1758)	Habitatna	Uredba	Rdeči seznam	Odredba mera (cm)	Odredba varstvena doba ***
Unica-zgoraj	potočna postrv	Salmo trutta fario			E	25	1.10.–28.2.
Unica-zgoraj	lipan	Thymallus thymallus	5		V	30	1.12.– 15.5.
Unica-zgoraj	klen	Leuciscus cephalus				30	1.5. – 30.6.
Unica-zgoraj	linj	Tinca tinca			E	30	1.5. – 30.6.
Unica-zgoraj	globoček	Gobio gobio
Unica-zgoraj	ščuka	Esox lucius		H	V	50	1.2. – 30.4.
Unica-zgoraj	kapelj	Cottus gobio	2	H	V
Unica-zgoraj	menek	Lota lota		H	E	30	1.12.– 31.3.

Ime revirja	Vrsta	Latinsko ime (Linnaeus, 1758)	Habitatna	Uredba 2004	Rdeči seznam	Odredba mera (cm)	Odredba varstvena doba ***
Unica-spodaj	lipan	Thymallus thymallus	5		V	30	1.12. – 15.5.
Unica-spodaj	rdečeoka	Rutilus rutilus				-	1.4.-30.6.
Unica-spodaj	klen	Leuciscus cephalus				30	1.5. – 30.6.
Unica-spodaj	pisanec	Phoxinus phoxinus				-	1.4. – 30.6.
Unica-spodaj	rdečeperka	Scardinius erythrophthalmus				-	1.4.-30.6.
Unica-spodaj	linj	Tinca tinca			E	30	1.5. – 30.6.
Unica-spodaj	globoček	Gobio gobio
Unica-spodaj	krap	Cyprinus carpio carpio				-	-
Unica-spodaj	ščuka	Esox lucius		H	V	50	1.2. – 30.4.
Unica-spodaj	kapelj	Cottus gobio	2	H	V
Unica-spodaj	menek	Lota lota		H	E	30	1.12. – 31.3.
Unica-spodaj	jelševec	Astacus astacus	5	Ž,H	V	-	1.1.-31.12.

Legenda:

Ž-živali, H-habitat

E - ogrožena vrsta, V - ranljiva vrsta

*** Čas drsti

Rdeči seznam = Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam (Ur. l. RS, št. 82/2002).

Uredba 2004 = Uredba o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah (Ur. l. RS, št. 46/04 in 110/04).

Odredba 1993 = Odredba o najmanjših dolžinah lovnih rib in o varstveni dobi lovnih rib, rakov, žab in školjk (Ur. l. RS, št. 14/1993 (20/1993 - popr.)).

Habitatna direktiva = evropsko pomembna vrsta, "Direktiva Sveta Evrope 92/43/EGS o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst" dodatek II in V.

9.1.1 Vpliv ribojedih ptic na reko

Stalež rib je v Unici rapidno upadel s pojavom ribojede ptice kormoran (Phalacrocorax carbo) v Sloveniji. Unica je zaprt vodotok, dolžine 18km pri polni vodnatosti. Požiralniki pod stenami imajo propustnost 60 kubičnih metrov na sekundo. Požiralniki pod Ivanjim selom – Milavčevi ključi, pa imajo propustnost 15 kubičnih metrov na sekundo. Ob srednji in nizki vodi ponikne vsa Unica v požiralnike Milavčevi ključi, ki so oddaljeni od izvira v Planinski jami 8 km. Takrat je nadalnji vodni tok Unice prekinjen, vsa voda do Podsten stoji v strugi. Vodna masa je tako izpostavljena intenzivnemu segrevanju in izhlapevanju. Manj vode, višje temperature in posledično nižje koncentracije topljenega kisika, negativno vplivajo na ribji živelj. Nekoč so bile na tem požiralnem mestu lično zgrajene škarpe (Putick), ki so usmerjale Unico mimo požiralnikov, do vasi Laze in dalje mimo Jakovice vse do Podsten. Zdaj je ta objekt pri požiralniku porušen. Ta del vode je namenjen ribolovu krapovskih vrst, kot so krap, linj, rdečeoka ter ščuka. Ribolov se lahko izvaja le do zaselka Liplje, dolvodno pa je zaradi zaraslosti vodotoka, njegovo izvajanje nemogoče.

Predel Unice od Planinske jame do Milavčevih ključev je namenjen ribolovu postrvjih vrst, kot sta lipan in potočna postrv. Na tem delu reke je v letih 2002- 2004 prišlo do katastrofalnega znižanja ribjega staleža, kar je imelo za posledico upad športnega ribolova in s tem turizma v širšem zaledju Planine. Upad populacije rib, predvsem lipana, je povzročil kormoran, ki je bil v preteklosti ogrožena živalska vrsta in kot taka zaščitena. V jatah do 30 osebkov, je ribojeda ptica, vsakodnevno, tri do štiri mesece na leto, plenila ribe in zdesetkala populacijo lipana v reki. V letih 2005 in 2006 je vladni odlok omogočil plašenje in tudi streljaljanje kormoranov (5 osebkov vse leto!?). Rezultat plašenja je že prisoten, populacija lipana se počasi povečuje, ne dosega pa še pretekle velikosti. Odrasel kormoran poje na dan od 350 do 500 gramov rib. Kormoran je preletna ptica, saj pri nas gostuje od oktobra do januarja, nato pa se odseli v severne kraje. Unica je bila včasih elitna, svetovno znana ribolovna voda. K njej so prihajali petični ribiči iz celega sveta in s tem pripomogli k turistični ponudbi Planine in njene širše okolice.

Reka Unica je izoliran vodotok, brez stika z drugimi vodami, kot npr. Ljubljanica s pritoki , ki seže preko Save in Donave vse do Črnega morja, kar omogoča migracijo rib na daljše razdalje. Kormoran zaradi nejela Unških lipanov ne bo izumrl.

9.2 Lovstvo

Za izvajanje lova na širšem področju Planinskega polja zgledno skrbi lovska družina Planina, ki upravlja z loviščem, ki zajema širše območje Planine, Laz, Grčarevca, Planinske gore, vse do Kališ na Lanskem vrhu. V tem revirju je stalež zveri in divjadi izjemno pester. Od medveda, volka, risa do ostalih zveri. Jelen je dominanten prebivalec gozda. Srnjad naseljuje bolj obronke gozdov in celotno Planinsko polje. Na Planinski gori in v okolici Unške koliševke pogosto srečamo tudi gamsa.

9.3 Čebelarstvo

V Planini je nekaj čebelarjev, ki se ljubiteljsko ukvarjajo s čebelarjenjem. Imajo od 5 pa do 30 panjev. Donos medu je spomladi povprečen, kar se tiče medenja cvetočih rastlin. V poletnih mesecih ko zamedi jelka, so donosi medu bistveno večji in presegajo vsa povprečja. Ves pridelan med na Planinskem polju je ekološko neoporečen, saj ni v okolici nobene večje prometnice (avtocesta je predaleč), kot tudi ne industrijskih obratov in monokulturnega kmetovanja.

Za skupino za civilno pobudo in sonaraven razvoj Planinskega polja

Joerg Prestor, Laze: joerg.prestor@guest.arnes.si

Natalija Budihna, Planina: natalija.budihna@studioproteus.si

Janez Kanoni, Malni: janez.kanoni@amis.net

Vse ideje in predloge za odprte liste lahko pošljete na kateregakoli od zgornjih treh naslovov!

Planinsko polje, junij 2006