KAJ SMO, KDO SMO, ZAKAJ SMO!
Smo enostavno prebivalci vasi ob Planinskem polju. Smo različni ljudje, različnih poklicev, različnih vedenj in znanj. Živimo v Planini, Lazah, Ivanjem selu, Jakovci, Grčarevcu. Povezuje in združuje nas isto čutenje, ljubezen do Planinskega polja, njegove skrivnostne in tihe reke, gozdnatega obrobja, sožitja rastlin in živali, spremenjenih obrazov pomladi, poletja, zime in jeseni. Radi ga opazujemo, ko je pod vodo ali zavito v meglice. Ko je suho in prosi dežja. Ko je pokošeno ali ko se njegove visoke trave pozibavajo v vetru. Zato smo se zbrali, ker nočemo, da vse to izgine in ker si želimo napajati z njegovimi naravnimi lepotami za vedno. Želimo, da Planinsko polje občutijo tudi naši potomci v vsej tej pristnosti, ki se je ohranjala in se ohranja še danes. Ni naključje, da je polje zakonsko varovano območje z Naturo 2000 in da ga moramo varovati prav vsi.
Združila nas je ideja o postavitvi evropskega kraškega muzeja v samo osrčje neokrnjenega krasa Pod Stene, ki sta jo oznanjala gospod Peterle in njegov svak, priznani evropski arhitekt Valena. Izvedba kraškega muzeja in možnost, da se lepot kraškega polja, njegovih značilnosti in posebnosti naužijejo tudi drugi ljudje, tudi ljudje iz drugih dežel, nas veseli. Projekt muzeja krasa prav na Notranjskem krasu, je smiselen in zanimiv. Toliko bolj, ker bi nam pri tem finančno pomagala Evropska skupnost in ker si želimo aktivnega sodelovanja v vzporednih dejavnostih, ki se porajajo z nastankom takega turističnega projekta. Uprli pa smo se lokaciji muzeja in obsežnemu posegu gradnje tega objekta.
Na temu kraškemu polju in njegovemu obrobju se danes ne dogaja veliko. Še največji vrvež je spomladi, ko se prične prva košnja. Tu in tam se vzdolž reke pripelje kakšen čoln, v mesecu maju in juniju je ob bregovih Unice veliko športnih ribičev. Poleti lahko vidiš preletavanje majhnih modelov letal, tu in tam sprehajalca, ki si čarobni utrinek polja s fotografijo odnese domov. Lahko si v spremstvu prijaznega vodiča ogledamo skrivnostni podzemski svet Planinske jame ali pa si v ograjenih pašnikih ogledujemo bikce in krave, ki pasejo travo. Redko je med njimi slišati tudi rezget konja. Že pozimi in zgodaj spomladi lahko opazuješ drst potočne postrvi in lipana. Ko lije dež in noče nehati deževati in ko se polje spremeni v jezero, se nemalokrat sprašujemo, ali bo voda prišla do naših hiš, kdaj bo zalila in nam vzela eno samo cesto, ki vodi čez polje in kdaj se bo zopet vrnila v svojo strugo.
Ne dogaja se veliko, v resnici pa imamo veliko. Poleg miru in slikovite pokrajine imamo bogato kulturno dediščino, veliko kulturnih spomenikov v okviru starega trškega jedra, veliko naravnih vrednot, polje je poseljeno z redkimi in zavarovanimi rastlinskimi in živalskimi vrstami, zanimive izletniške točke, dobro prometno povezanost, bližino Ljubljane, številna društva, ljudi z bogatim znanjem naše naravne in kulturne dediščine. Morda smo še premalo osveščeni, nezainteresirani in slabo organizirani.
Kaj smo že naredili, da bi se naš glas slišal močneje. Nekateri prebivalci smo se povezali v skupino in začeli vzpostavljati stike z vsemi, ki znajo prisluhniti polju in ki že danes delujejo v smislu različnih dejavnosti, ki vzpodbujajo vaško življenje, turistično ponudbo vasic in ki si želijo sonaravnega razvoja in izkoriščanja naravnih danosti v smeri ohranjanja in zaščite naravnih in kulturnih dobrin. Z nami so kulturno društvo iz Laz in Grčarevca, Jamarsko društvo, Društvo za zaščito in opazovanje ptic, Lovska družina Planina, Gasilsko društvo Ivanje selo, Turistična organizacija Postojnska jama, Krajevna skupnost Planina. Vedno več nas je, tudi posameznikov z dragocenim vedenjem o naravnih zakonitostih polja in vedno več novih idej se poraja med nami. Ne bomo se razšli, čeprav lokacija muzeja v Stenah po zadnjih informacijah ni več aktualna. Grozi nam tudi poseg v Planinsko polje zaradi izvedbe železniškega tira Trst – Ljubljana. (Naprej ...)
Planina, junij 2006