DECEMBER 2002
I. OBVESTILA
EVROPSKO SODELOVANJE IN RAZVOJ NEVLADNIH ORGANIZACIJ
je program, ki slovenskim nevladnim organizacijam, s;
* seminarji,
* delavnicami,
* tiskanimi in elektronskimi publikacijami
posreduje informacije o novem evropskem okolju.
Program je osredotočen na spoznavanje delovanja strukturnih skladov in drugih programov financiranja Evropske Unije, ki je zelo pomembno za uspešno delovanje nevladnih organizacij ob vstopu Slovenije v Evropsko Unijo meseca maja leta 2004.
O poteku programa, posameznih seminarjih in sicer o vsebinah delovanja znotraj EU vas bomo tako obveščali tudi s tim. e-novicami. V njih bomo zajeli vsebine in informacije, ki vam bodo pomagale razumeti zapleteno strukturo programov in skladov EU.
Za večjo preglednost in sicer razumevanje omenjene tematike se bodo Novice vsebovale sledeče rubrike:
I. Obvestila, kjer vas bomo obveščali o aktualnih dogodkih, predvsem seminarjih.
II. Evropske Institucije, nekaj besed na kratko o vseh institucijah v EU
III. Evropsko povezovanje; kako je in še poteka povezovanje v EU
IV. Mehanizmi finančne pomoči; kako delujejo vsi finančni skladi in programi EU
V. Ključna vprašanja; nekaj nasvetov kako se pripraviti na nove finančne vire EU
Novice bomo izdajali do konca našega programa in bodo kasneje dostope tudi na naši spletni strani.
Program vodi Agencija za razvojne iniciative v sodelovanju z Voluntary Organizatons Network for European Funding iz Velike Britanije.
Realizacijo programa v Sloveniji je podprla Delegacija Evropske Komisije v okviru programa PHARE.
II. EVROPSKE INSTITUCIJE
Evropsko unijo tvorijo institucije; Svet EU, Evropski Svet, Evropski Parlament, Evropska Komisija, Evropsko sodišče in Računsko sodišče. Danes vam na kratko predstavljamo sledečo institucijo;
Svet EU (ali ministrski svet do leta 1993)
Svet EU je institucija Unije, v kateri so zastopane vlade držav članic EU, in je najpomembnejša ustanova v procesu sprejemanja odločitev Evropske unije. Svojo sestavo spreminja glede na področje dela (kmetijstvo, promet, izobraževanje ...); glede na tematiko se sestanejo resorni ministri.
Najpomembnejši svet sestavljajo zunanji ministri. Imenuje se svet za splošne zadeve in zunanje odnose. Poleg dela na svojem področju namreč ta svet usklajuje tudi delo vseh drugih ministrskih srečanj. Kot primarni zakonodajni svet EU sprejema različne pravne akte, med katerimi so najpomembnejše uredbe. Te so zavezujoče za vse članice z dnem objave v Uradnem listu Evropskih skupnosti, ko postanejo tudi del notranjega prava vsake članice. Svet sprejema tudi direktive, odločbe, mnenja in priporočila.Svet praviloma odloča s kvalificirano večino. Za sprejem odločitve je treba zbrati dobrih 70 odstotkov glasov (62 od skupno 87), ki so državam članicam EU dodeljeni glede na velikost države in število njenih prebivalcev. Slovenija bo imela v Svetu EU štiri glasove.
Vsaka članica Unije predseduje Svetu EU šest mesecev (leta 2003 Grčija in Italija, leta 2004 Irska in Nizozemska). Menjava je določena vnaprej, predsedujoča članica pa usmerja delo Sveta EU.
III. EVROPSKO POVEZOVANJE
Kratka zgodovina EU
1950 - Francoski zunanji minister Robert Schuman predlaga integracijo premogovne in jeklarske industrije v zahodni Evropi.
1951 - nastane Evropska skupnost za premog in jeklo (European Coal and Steel Community - ECSC); njene članice so Belgija, Zahodna Nemčija, Luksemburg, Francija, Italija in Nizozemska. Skupnost ustanovi skupno vladajoče telo, katerega prvi predsednik je bil Jean Monet.
1957 - Ker je bilo delovanje ECSC tako uspešno, se je šest držav odločilo za nadaljno integracijo gospodarstev. Podpisale so pogodbo v Rimu. Ustanovljeni sta bili Evropska skupnost za atomsko energijo (European Atomic Energy Community - EURATOM) in Evropska gospodarska skupnost (European Economic Community - EEC).
1967 - vse tri evropske skupnosti (ECSC, EURATOM, EEC) se združijo. Ustanovljena je Evropska komisija, Svet ministrov in Evropski parlament.
1973 - Evropski skupnosti se pridružijo Danska, Irska in Velika britanija.
1981 - Evropski skupnosti se pridruži Grčija.
1986 - Evropski skupnosti se pridružita Španija in Portugalska.
1992 - Pogodba v Maastrichtu je prinesla nove načine sodelovanja med vladami članic na področju obrambe, sodstva in notranjih zadev, in iz Evropske Skupnosti je nastala Evropska Unija.
- Istega leta EU postane tudi ekonomska in monetarna unija in se odloči za skupno valuto, ki 1. januarja 2002 stopi v veljavo v dvanajstih od petnajstih držav članic.
1995 - Evropski uniji se pridružijo Avstrija, Finska in Švedska.
2003 - Pogodba v Nici določi nova pravila upravljanja in delovanja svojih institucij.
2004 - pridružilo se bo deset novih članic; Ciper, Češka, Estonia, Madžarska, Latvia, Litva, Malta, Poljska, Slovaška in Slovenija.
IV. MEHANIZMI FINANČNE POMOČI
- Regionalna politika Evropske unije
Cilj regionalne politike Evropske Unije je krepitev gospodarske in socialne kohezije članic unije in vseh njenih regij. EU razvija in uresničuje politiko krepitve gospodarske in socialne enotnosti in tako spodbuja harmoničen razvoj Unije kot celote. Vzrok za oblikovanje take politike so bile regionalne razlike, ki na gospodarskem in socialnem področju EU vladajo že dolga leta in so se v zadnjih letih še povečale. Politika povezovanja (tako imenovana kohezijska politika) potemtakem skrbi, da države članice usmerjajo svoje nacionalne gospodarske politike k tako imenovanemu kohezijskemu cilju; tega EU podpira zlasti z evropsko strukturno politiko, ki deluje kot dopolnitev regionalnih politik posameznih držav.
- Namen
Strukturni skladi so instrumenti pomoči EU, ki so bili ustanovljeni za pospeševanje razvoja strukturne politike in zmanjševanje gospodarskih in socialnih razlik med regijami in državami. Države članice in Evropska unija družno podpirajo razvoj šibkejših regij. Regionalna politika deluje po sistemu finančne solidarnosti, saj se prispevki posamezne države v evropski proračun porazdelijo v manj razvite
regije. Financiranje projektov poteka s sodelovanjem lokalnih oblasti in države članice, tako da je delovanje strukturne politike namenjeno kot dopolnitev regionalne politike posamezne države. Sistem dodeljevanja sredstev za posamezno državo članico je določen s smernicami, dokumenti in regulativami Evropske komisije.
- Šest osnovnih načel delovanja strukturnih skladov:
1. načelo koncentracije sredstev na regije, skupine ljudi, tematska ali gospodarska področja z največjimi težavami, omogoča, da javna sredstva učinkovito prispevajo k zmanjševanju regionalnih razlik
2. načelo programiranja programsko načrtovanje je večstopenjski organizacijski, odločitveni in finančni postopek za večletno izvajanje skupnih akcij Unije in držav članic, na podlagi različnih razvojnih programov.
3. načelo partnerstva je osnova za celotno strukturno pomoč, ki se izvaja med Evropsko komisijo in državo članico ter med partnerji znotraj države članice. Partnerstvo naj bi prispevalo k dodatnim učinkom finančne pomoči, zato mora biti sodelovanje med partnerji zelo tesno s stalnim dialogom med udeleženci in usklajevanjem pri sprejemaju odločitev.
4. načelo dodatnosti zagotavlja da se sredstva EU uporabljajo skupaj z javnimi sredstvi države članice, tako da skladi dopolnjujejo finančna sredstva članice, vendar jih ne nadomeščajo. Za višino sredstev in njihovo namembnost se Evropska komisija in država članica dogovorita v okviru Enotnega programskega dokumenta - EPD (Single Programme Document - SPD).
5. načelo subsidiarnosti je regulativno načelo, ki pomeni, da je organizacija
skladov administrativno določena z regionalno, nacionalno in evropsko prioriteto,
pri tem pa je vloga evropske komisije omejena na poslovanje, kjer je potrebno skupno odločanje.
6. načelo učinkovitosti vrednotenja učinkov, ki naj bi povečalo nadzor učinkovitosti in uspešnosti, proračunsko disciplino in poenostavitev celotnega sistema pomoči strukturnih skladov. Uveljavljati pa ga je treba pri načrtovanju, upravljanju in konkretni uporabi Strukturnih skladov.
V. KLJUČNA VPRAŠANJA
Nekaj poudarkov za pripravo vašega projekta;
1. Kdaj in kako se lahko organizacije potegujejo za sredstva?
Organizacije bodo lahko začele pridobivati sredstva, ko bo Slovenija postala polnopravna članica Evropske unije.Vendar pa so tudi slovenske organizacije upravičene do sredstev nekaterih programov, ki so namenjeni pred pristopnim državam.
2. Pripravljanje projekta
Zlasti je pomembno, da poznamo pravila programa, v okviru katerega poskušamo pridobiti sredstva. Nujna je opredelitev osnovnega namena projekta, splošnih ciljev projekta in pa merljive cilje projekta, ki bodo pokazali na stopnjo uspešnosti projekta.
3. Kdo se lahko poteguje za razpisana sredstva?
Za sredstva programov se lahko potegujejo le organizacije, ki so bile ustanovljene kot pravne osebe in ne posamezniki ali neformalne skupine. Formalno ustanovljene so tiste organizacije, ki so registrirane v Republiki Sloveniji.
Nadaljevanje v naslednjih Novicah
INFORMACIJE
na našem naslovu: Kardeljeva ploščad 1, Ljubljana
po telefonu: 01 534 56 84
in e-pošti: adi.ljubljana@guest.arnes.si
Novice izhajajo v sklopu projekta
"Evropsko sodelovanje in razvoj NVO"
ki ga vodi;
Agencija za razvojne iniciative v sodelovanju z
Voluntary Organizations Network for European Funding
Projekt je podprt s strani progarama EU PHARE
na vrh
|