Kdo se najraje skriva?

Nenad Novaković                       Drevesa, letnik 5, št. 1-2, maj 1998

 

Večkrat se nam je že postavilo vprašanje, kako je z objavljanjem (v okviru rodovnikov) tistih oseb, ki so še žive. Marsikdo se boji, da bi s tem posegel (posegal) v zavarovane osebne podatke. Marsikdo je pri zbiranju podatkov pri sorodnikih ostal brez nekaterih podatkov ravno zaradi teh pomislekov. Škoda, povzročena s tem, je lahko zelo velika. “Oskubljeni” konci nekaterih vej rodbine utegnejo povzročiti domnevo, da so te veje izumrle in če nadaljevalec družinske kronike oziroma rodovnika nima drugega vira informacij, se njegovo raziskovanje v smeri teh vej ne bo nadaljevalo. Vodil in objavljal se bo rodovnik, ki ni popoln in ni pravilen. Je morda kdo že pomislil na posledice objavljanja nepravilnih rodovnikov. Te so lahko zelo hude, tako v pravnem kot v zasebnem življenju.

 

Osebno sem že večkrat trdil, da je strah pred kršitvijo osebnih podatkov odveč in da resnega rodoslovca le ovira pri njegovem delu. Prispevek na to temo je bil objavljen leta 1996 v Drevesih (številka 3-4, letnik 3). Ne bo odveč, če na tem mestu ponovim bistvene sestavine tega prispevka.

 

Varstvo osebnih podatkov, evidence za potrebe varstva osebnih podatkov, pravice posameznika, njihovo varstvo in omejitve, iznos osebnih podatkov iz države in drugo ureja zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 8/90, 19/91). Po tem zakonu je osebni podatek tisti podatek, ki kaže na lastnosti, stanja ali   razmerja posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Podatki, ki jih rodoslovci zbiramo, obdelujemo in hranimo so predvsem:

    ime in priimek,

    datum in kraj rojstva,

    datum in kraj poroke,

    datum in kraj smrti.

 

Ti podatki so za potrebe prispevka v nadaljnjem besedilu imenovani matični podatki. Med drugimi podatki, ki jih rodoslovci zbiramo, obdelujemo in hranimo, se nahajajo:

    datum in kraj krsta (ali drugega podobnega obreda),

    datum in kraj pogreba,

    datum in kraj šolanja,

    poklic,

    doseženi akademski nazivi,

     veroizpoved...

 

Poleg naštetih je lahko predmet rodoslovne zbirke tudi kopica drugih podatkov, ki kažejo na življenje posameznika in ki so seveda od primera do primera različni. Najosnovnejši podatek za vsakega rodoslovca pa je vsekakor podatek o sorodstvu po krvi in po svaštvu. Ta podatek je celo pomembnejši od imena in datumov rojstva in smrti. Za osebo A so na primer znani matični podatki, ve se tudi, da je imela sina B, za katerega pa ni nobenega izmed matičnih podatkov. Na drugi strani se ve, da je oseba B imela sina C, za katerega so podani matični podatki. Ker je znana sorodstvena vez med osebama A in C (preko osebe B), so lahko v rodovnik potomcev osebe A uvrščeni potomci osebe C in obratno - v rodovnik prednikov osebe C so lahko uvrščeni predniki osebe A. V obeh primerih pa je potrebno navajati osebo B kot vmesni člen brez vseh matičnih podatkov. Iz gotovosti sorodstvenih vezi A - B in B - C je mogoče z gotovostjo sklepati na tretjo sorodsveno vez, A - C. V primeru popolnih matičnih podatkov o osebi B ob negotovosti sorodstvenih vezi z osebo A ali z osebo C je nemogoče sestaviti rodovnik potomcev oziroma prednikov za osebi A in C.

 

Ali (in če, kateri) zgoraj našteti rodoslovni podatki predstavljajo podatke ki kažejo na lastnosti, stanja ali razmerja posameznika? Pred tem bi bilo potrebno ugotoviti, kaj je zakonodajalec predpostavljal pod temi izrazi. Ali se da iz priimka avtorja tega članka (Novakovi}) ugotoviti, ali je srbske, hrvaške, slovenske ali eskimske narodnosti in ali je narodnost lastnost posameznika, stanje v katerem se trenutno nahaja ali njegovo razmerje do predmetnega naroda? Ali je starost nekoga njegova lastnost ali njegovo stanje? Ali v primeru nedvomno podedljive bolezni osebe A gotovo sorodstveno razmerje med osebama A in C iz zgornjega primera kaže na to, da ima tudi oseba C to bolezen?

 

Rodovnik, ki ne vsebuje pravilnih sorodstvenih vezi ali ki ne vsebuje vseh potomcev ali prednikov je nepravilen oziroma nepopolen. Proti popolnosti je potrebno težiti, čeprav v celoti nikoli ne more biti dosežena, ker se predniki vseh nas prej ali slej izgubijo v času, ko sorodsvena vez ni bila zapisana oziroma kako drugače ohranjena v zgodovinskem spominu. Še bolj pomembno je težiti proti pravilnosti, kajti nepravilnost je hujša kot nepopolnost. Če v rodovniku ni prednikov osebe C iz zgornjega primera, jih pač ni, če pa so kot njeni predniki navedeni predniki osebe D in ne osebe A, ker se zmotno misli, da je oseba D oče osebe B, so posledice lahko zelo usodne tudi za vse potomce osebe C, ki živijo v prepričanju, da so njihovi predniki predniki osebe D.

Težnja po pravilnosti rodovnikov je osnovna naloga rodoslovcev. Napačni zapis imena ali datuma rojstva oziroma kateregakoli drugega matičnega podatka pri kateri izmed oseb v rodovniku je zanemarljiv vse dotlej, dokler so sorodstvene vezi te osebe nedvomne. Če bi kdorkoli, zakonodajalec ali posameznik, iz želje po varovanju osebne integritete posameznika, povzročil nepravilnosti v poznavanju dejanskih sorodsvenih vezi, bi s tem kršil pravico posameznikov naslednjih rodov, ki imajo pravico vedeti, kdo so bili njihovi predniki in kdo vse so potomci teh prednikov. Vezi nastale s posvojitvijo ali katero drugo zakonsko domnevo starševstva, so lahko pomembne za preživetje posvojencev in udobnejšo starost posvojiteljev. Otroci posvojencev lahko še imajo kakšen odnos do staršev posvojiteljev, kakšen odnos pa naj imajo praprapravnuki posvojenca s prapraprastarši posvojitelja? Edino genetska vez je tista, ki veže prednike in potomce skozi stoletja.

 

Na internetu je mogoč dostop do baz podatkov, ki vsebujejo rodoslovne podatke v smislu matičnih podatkov, drugih podatkov in sorodstvenih podatkov. Gre tudi za danes živeče ljudi, predvsem pripadnike vladarskih rodbin in rodbin višjega plemstva. To so ljudje, ki so stalna tarča paparacov, rumenega tiska, obrekovanja... Njihovi podatki so prosto dostopni vsem, ki imajo možnost jadranja po internetu. Ogromno podatkov o sedaj živečih ljudi se nahaja na Royal and Noble Genealogical Data on the Web, ki se nahaja na naslednjem naslovu:

http://www3.dcs.hull.ac.uk/genealogy/GEDCOM.html

 

Tu so predstavniki evropskih vladarskih rodbin, evropskega višjega in nižjega plemstva, netitulariziranega plemstva in meščanstva, vsi pa so v neki stopnji sorodstva en z drugim. Največ oseb je iz zahodne Evrope (Irska, Velika Britanija, Francija…).

 

Drugi zelo pomembni naslov za tiste, ki se ukvarjajo s plemiško genealogijo je Internet-Gotha, ki se nahaja na:

http://www8.informatik.uni-erlangen.de/cgi-bin/wwp/LANG=engl/?gotha

 

Tu so predvsem pripadniki vladarskih in mediatiziranih rodbin iz Nemčije ter plemstvo iz srednje Evrope.

 

Ob vsem tem vsako leto tudi izide veliko število knjig z visokimi nakladami, ki v svojem besedilu vsebujejo podatke o imenih, priimkih, rojstvih, smrtih, porokah, otrocih, starših… Iz takih podatkov lahko z več ali manj truda, ko se “pretolčemo” skozi celo knjigo, sestavimo večji ali manjši rodovnik. Nemalokatera knjiga pa nem olajša ta trud in vsebuje kot prilogo že izdelane rodovnike, tudi s podatki o živih članih rodbine.

 

Za zaključek še to: sorodstvena vez ni stvar, ki bi bila osebno moja, po definiciji pripada najmanj dvema. Sorodstvena vez med dvema bratoma pa ni pomembna le za njiju, temveč tudi za njuna sinova, za bratranca, ki sta si med seboj v sorodu le s pomočjo sorodstvene vezi med njunima očetoma. Podatek o sorodstvu med dvema osebama torej nikakor ne more biti tak podatek, ki bi užival varstvo po zakonu.

 

Torej, le pogumno naprej!