Kdo se najraje skriva?
Nenad Novaković Drevesa, letnik 5, št. 1-2, maj 1998
Večkrat se nam je že postavilo vprašanje,
kako je z objavljanjem (v okviru rodovnikov) tistih oseb, ki so še žive.
Marsikdo se boji, da bi s tem posegel (posegal) v zavarovane osebne podatke.
Marsikdo je pri zbiranju podatkov pri sorodnikih ostal brez nekaterih podatkov
ravno zaradi teh pomislekov. Škoda,
povzročena s tem, je lahko zelo velika. “Oskubljeni” konci nekaterih vej
rodbine utegnejo povzročiti domnevo, da so te veje izumrle in če nadaljevalec
družinske kronike oziroma rodovnika nima drugega vira informacij, se njegovo
raziskovanje v smeri teh vej ne bo nadaljevalo. Vodil in objavljal se bo
rodovnik, ki ni popoln in ni pravilen. Je morda kdo že pomislil na posledice objavljanja
nepravilnih rodovnikov. Te so lahko zelo hude, tako v pravnem kot v zasebnem
življenju.
Osebno sem že
večkrat trdil, da je strah pred kršitvijo osebnih podatkov odveč in da resnega
rodoslovca le ovira pri njegovem delu. Prispevek
na to temo je bil objavljen leta 1996 v Drevesih (številka 3-4, letnik 3).
Ne bo odveč, če na tem mestu ponovim bistvene sestavine tega prispevka.
Varstvo osebnih podatkov, evidence za potrebe
varstva osebnih podatkov, pravice posameznika, njihovo varstvo in omejitve,
iznos osebnih podatkov iz države in drugo ureja zakon o varstvu
osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 8/90, 19/91). Po tem zakonu je osebni
podatek tisti podatek, ki kaže na lastnosti, stanja ali razmerja posameznika, ne glede na obliko, v
kateri je izražen. Podatki, ki jih rodoslovci zbiramo, obdelujemo in hranimo so
predvsem:
ime in priimek,
datum in kraj
rojstva,
datum in kraj
poroke,
datum in kraj
smrti.
Ti podatki so za
potrebe prispevka v nadaljnjem besedilu imenovani matični podatki. Med drugimi
podatki, ki jih rodoslovci zbiramo, obdelujemo in hranimo, se nahajajo:
datum in kraj
krsta (ali drugega podobnega obreda),
datum in kraj
pogreba,
datum in kraj
šolanja,
poklic,
doseženi
akademski nazivi,
veroizpoved...
Poleg naštetih je
lahko predmet rodoslovne zbirke tudi kopica drugih podatkov, ki kažejo na
življenje posameznika in ki so seveda od primera do primera različni.
Najosnovnejši podatek za vsakega rodoslovca pa je vsekakor podatek o sorodstvu
po krvi in po svaštvu. Ta podatek je celo pomembnejši od imena in datumov
rojstva in smrti. Za osebo A so na primer znani matični podatki, ve se tudi, da
je imela sina B, za katerega pa ni nobenega izmed matičnih podatkov. Na drugi
strani se ve, da je oseba B imela sina C, za katerega so podani matični
podatki. Ker je znana sorodstvena vez med osebama A in C (preko osebe B), so
lahko v rodovnik potomcev osebe A uvrščeni potomci osebe C in obratno - v
rodovnik prednikov osebe C so lahko uvrščeni predniki osebe A. V obeh primerih
pa je potrebno navajati osebo B kot vmesni člen brez vseh matičnih podatkov. Iz
gotovosti sorodstvenih vezi A - B in B - C je mogoče z gotovostjo sklepati na
tretjo sorodsveno vez, A - C. V primeru popolnih matičnih podatkov o osebi B ob
negotovosti sorodstvenih vezi z osebo A ali z osebo C je nemogoče sestaviti
rodovnik potomcev oziroma prednikov za osebi A in C.
Ali (in če, kateri)
zgoraj našteti rodoslovni podatki predstavljajo podatke ki kažejo na lastnosti,
stanja ali razmerja posameznika? Pred tem bi bilo potrebno ugotoviti, kaj je
zakonodajalec predpostavljal pod temi izrazi. Ali se da iz priimka avtorja tega
članka (Novakovi}) ugotoviti, ali je srbske, hrvaške, slovenske ali eskimske
narodnosti in ali je narodnost lastnost posameznika, stanje v katerem se
trenutno nahaja ali njegovo razmerje do predmetnega naroda? Ali je starost
nekoga njegova lastnost ali njegovo stanje? Ali v primeru nedvomno podedljive
bolezni osebe A gotovo sorodstveno razmerje med osebama A in C iz zgornjega
primera kaže na to, da ima tudi oseba C to bolezen?
Rodovnik, ki ne
vsebuje pravilnih sorodstvenih vezi ali ki ne vsebuje vseh potomcev ali
prednikov je nepravilen oziroma nepopolen. Proti popolnosti je potrebno težiti,
čeprav v celoti nikoli ne more biti dosežena, ker se predniki vseh nas prej ali
slej izgubijo v času, ko sorodsvena vez ni bila zapisana oziroma kako drugače
ohranjena v zgodovinskem spominu. Še bolj pomembno je težiti proti pravilnosti,
kajti nepravilnost je hujša kot nepopolnost. Če v rodovniku ni prednikov osebe
C iz zgornjega primera, jih pač ni, če pa so kot njeni predniki navedeni
predniki osebe D in ne osebe A, ker se zmotno misli, da je oseba D oče osebe B,
so posledice lahko zelo usodne tudi za vse potomce osebe C, ki živijo v
prepričanju, da so njihovi predniki predniki osebe D.
Težnja po pravilnosti
rodovnikov je osnovna naloga rodoslovcev. Napačni zapis imena ali datuma
rojstva oziroma kateregakoli drugega matičnega podatka pri kateri izmed oseb v
rodovniku je zanemarljiv vse dotlej, dokler so sorodstvene vezi te osebe
nedvomne. Če bi kdorkoli, zakonodajalec ali posameznik, iz želje po varovanju
osebne integritete posameznika, povzročil nepravilnosti v poznavanju dejanskih
sorodsvenih vezi, bi s tem kršil pravico posameznikov naslednjih rodov, ki
imajo pravico vedeti, kdo so bili njihovi predniki in kdo vse so potomci teh
prednikov. Vezi nastale s posvojitvijo ali katero drugo zakonsko domnevo
starševstva, so lahko pomembne za preživetje posvojencev in udobnejšo starost
posvojiteljev. Otroci posvojencev lahko še imajo kakšen odnos do staršev posvojiteljev,
kakšen odnos pa naj imajo praprapravnuki posvojenca s prapraprastarši
posvojitelja? Edino genetska vez je tista, ki veže prednike in potomce skozi
stoletja.
Na internetu je
mogoč dostop do baz podatkov, ki vsebujejo rodoslovne podatke v smislu matičnih
podatkov, drugih podatkov in sorodstvenih podatkov. Gre tudi za danes živeče
ljudi, predvsem pripadnike vladarskih rodbin in rodbin višjega plemstva. To
so ljudje, ki so stalna tarča paparacov, rumenega tiska, obrekovanja... Njihovi
podatki so prosto dostopni vsem, ki imajo možnost jadranja po internetu.
Ogromno podatkov o sedaj živečih ljudi se nahaja na Royal and Noble
Genealogical Data on the Web, ki se nahaja na naslednjem naslovu:
http://www3.dcs.hull.ac.uk/genealogy/GEDCOM.html
Tu so predstavniki evropskih vladarskih
rodbin, evropskega višjega in nižjega plemstva, netitulariziranega plemstva in
meščanstva, vsi pa so v neki stopnji sorodstva en z drugim. Največ oseb je iz
zahodne Evrope (Irska, Velika Britanija, Francija…).
Drugi zelo pomembni naslov za tiste, ki
se ukvarjajo s plemiško genealogijo je Internet-Gotha, ki se nahaja na:
http://www8.informatik.uni-erlangen.de/cgi-bin/wwp/LANG=engl/?gotha
Tu so predvsem pripadniki vladarskih in
mediatiziranih rodbin iz Nemčije ter plemstvo iz srednje Evrope.
Ob vsem tem vsako leto tudi izide veliko
število knjig z visokimi nakladami, ki v svojem besedilu vsebujejo podatke o
imenih, priimkih, rojstvih, smrtih, porokah, otrocih, starših… Iz takih
podatkov lahko z več ali manj truda, ko se “pretolčemo” skozi celo knjigo,
sestavimo večji ali manjši rodovnik. Nemalokatera knjiga pa nem olajša ta trud
in vsebuje kot prilogo že izdelane rodovnike, tudi s podatki o živih članih
rodbine.
Za zaključek še to: sorodstvena vez ni
stvar, ki bi bila osebno moja, po definiciji pripada najmanj dvema. Sorodstvena
vez med dvema bratoma pa ni pomembna le za njiju, temveč tudi za njuna sinova,
za bratranca, ki sta si med seboj v sorodu le s pomočjo sorodstvene vezi med
njunima očetoma. Podatek o sorodstvu med dvema osebama torej nikakor ne more
biti tak podatek, ki bi užival varstvo po zakonu.
Torej, le pogumno naprej!