Zakon o varstvu
osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 8/90 in 19/91; v nadaljevanju zakon)
ureja varstvo osebnih podatkov,
vsebovanih v zbirkah podatkov in
njihovo zavarovanje, evidence za
potrebe varstva osebnih podatkov in njihovega zavarovanja, pravice posameznika,
njihovo varstvo in omejitve, iznos osebnih podatkov iz države, nadzor in
spremljanje izvrševanja določb zakona.
Zakon določa, da je osebni podatek tisti podatek, ki kaže na lastnosti, stanja ali
razmerja posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen (1. točka 5.
člena). Podatki, ki jih rodoslovci zbiramo, obdelujemo in hranimo so predvsem:
• ime
in priimek,
• datum
in kraj rojstva,
• datum
in kraj poroke,
• datum
in kraj smrti.
To so podatki, ki jih vsebujejo matične knjige in
se v tekstu nadalje imenujejo matični podatki. Velja pa opozoriti, da je mogoče
do teh podatkov priti tudi s pomočjo drugih virov in ne samo matičnih knjig. V
nadaljnjih pojavljanjih izraza matični
podatki je potrebno to dejstvo imeti vedno pred očmi.
Med drugimi podatki se nahajajo:
• datum
in kraj krsta (ali drugega podobnega obreda),
• datum
in kraj pogreba,
• datum
in kraj šolanja,
• poklic,
• doseženi
akademski nazivi,
• veroizpoved...
Poleg naštetih je lahko predmet rodoslovne zbirke
tudi kopica drugih podatkov, ki kažejo na življenje posameznika in ki so seveda
od primera do primera različni. Najosnovnejši podatek za vsakega rodoslovca pa
je vsekakor podatek o sorodstvu po krvi in po svaštvu. Ta podatek je celo
pomembnejši od imena in datumov rojstva in smrti. Za osebo A so na primer znani
matični podatki, ve se tudi, da je imela sina B, za katerega pa ni nobenega
izmed matičnih podatkov. Na drugi strani se ve, da je oseba B imela sina C, za
katerega so podani matični podatki. Ker je znana sorodstvena vez med osebama A
in C (preko osebe B), so lahko v rodovnik potomcev osebe A uvrščeni potomci
osebe C in obratno - v rodovnik prednikov osebe C so lahko uvrščeni predniki
osebe A. V obeh primerih pa je potrebno navajati osebo B kot vmesni člen brez
vseh matičnih podatkov. Iz gotovosti sorodstvenih vezi A - B in B - C je mogoče
z gotovostjo sklepati na tretjo sorodstveno vez, A - C. V primeru popolnih
matičnih podatkov o osebi B ob negotovosti sorodstvenih vezi z osebo A ali z
osebo C je nemogoče sestaviti rodovnik potomcev oziroma prednikov za osebi A in
C.
Ali (in če, kateri) zgoraj našteti rodoslovni
podatki predstavljajo podatke ki kažejo na lastnosti, stanja ali razmerja
posameznika? Pred tem bi bilo potrebno ugotoviti, kaj je zakonodajalec
predpostavljal pod temi izrazi. Ali se da iz priimka avtorja tega članka
(Novaković) ugotoviti, ali je srbske, hrvaške, slovenske ali eskimske
narodnosti in ali je narodnost lastnost posameznika, stanje v katerem se
trenutno nahaja ali njegovo razmerje do predmetnega naroda? Ali je starost
nekoga njegova lastnost ali njegovo stanje? Ali v primeru nedvomno podedljive
bolezni osebe A gotovo sorodstveno razmerje med osebama A in C iz zgornjega
primera kaže na to, da ima tudi oseba C to bolezen? V Angliji trenutno potekajo
raziskave glede vnosa dedne bolezni hemofilije v angleško kraljevsko rodbino.
Kraljica Viktorija (1819-1901) je bila prenašalka te bolezni, njen oče Edvard,
Vojv. Kentski (1767-1820) pa je ni imel. Zadnje raziskave kažejo na to, da niti
njena mama Viktorija, Pcs. Sachsen-Koburg-Gothska (1786-1861), ni bila
prenašalka te bolezni. Če se ti zadnji rezultati potrdijo kot pravilni, je
mogoče zaključiti, da oče kraljice Viktorije ni bil Edvard, Vojv. Kenstki,
temveč nekdo drug, ki je imel hemofilijo. V tem primeru pa pade tudi vsa linija
prestolonasledstva od Viktorije do Elizabete II..
Rodovnik, ki ne vsebuje pravilnih sorodstvenih
vezi ali ki ne vsebuje vseh potomcev ali prednikov je nepravilen oziroma
nepopolen. Proti popolnosti je potrebno težiti, čeprav v celoti nikoli ne more
biti dosežena, ker se predniki vseh nas prej ali slej izgubijo v času, ko sorodstvena
vez ni bila zapisana oziroma kako drugače ohranjena v zgodovinskem spominu. Še
bolj pomembno je težiti proti pravilnosti, kajti nepravilnost je hujša kot
nepopolnost. Če v rodovniku ni prednikov osebe C iz zgornjega primera, jih pač
ni, če pa so kot njeni predniki navedeni predniki osebe D in ne osebe A, ker se
zmotno misli, da je oseba D oče osebe B, so posledice lahko zelo usodne tudi za
vse potomce osebe C, ki živijo v prepričanju, da so njihovi predniki predniki
osebe D.
Težnja
po pravilnosti rodovnikov je osnovna naloga rodoslovcev. Napačni zapis imena
ali datuma rojstva oziroma kateregakoli drugega matičnega podatka pri kateri
izmed oseb v rodovniku je zanemarljiv vse dotlej, dokler so sorodstvene vezi te
osebe nedvomne. Če bi kdorkoli, zakonodajalec ali posameznik, iz želje po
varovanju osebne integritete posameznika, povzročil nepravilnosti v poznavanju
dejanskih sorodstvenih vezi, bi s tem kršil pravico posameznikov naslednjih
rodov, ki imajo pravico vedeti, kdo so bili njihovi predniki in kdo vse so
potomci teh prednikov. Vezi nastale s posvojitvijo ali katero drugo zakonsko
domnevo starševstva, so lahko pomembne za preživetje posvojencev in udobnejšo
starost posvojiteljev. Otroci posvojencev lahko še imajo kakšen odnos do
staršev posvojiteljev, kakšen odnos pa naj imajo praprapravnuki posvojenca s
prapraprastarši posvojitelja? Edino genetska vez je tista, ki veže prednike in
potomce skozi stoletja in ki zagotavlja življenje prednikom skozi njihove
potomce.
Na
internetu je mogoč dostop do baz podatkov, ki vsebujejo rodoslovne podatke v
smislu matičnih podatkov, drugih podatkov in sorodstvenih podatkov. Gre tudi za
danes živeče ljudi, predvsem pripadnike vladarskih rodbin in rodbin višjega
plemstva. To so ljudje, ki so stalna tarča paparacov, rumenega tiska,
obrekovanja, njihove domove obkrožajo obzidja, varujejo jih stražarji in
varnostne naprave... Njihovi podatki so prosto dostopni! Vsem,
ki imajo možnost jadranja po internetu! Velika večina, skoraj vsi, se zavedajo
svojega položaja in svojega poslanstva v času in prostoru. In vsi imajo med predniki
nezakonske otroke, norce in zločince. Nemo iudex in re sua.
Zbirka
podatkov je zbirka, ki v celoti ali delno vsebuje osebne podatke (npr.
evidenca, register, baza podatkov), ki se vodi s sredstvi za avtomatsko
obdelavo podatkov ali s klasičnimi sredstvi in je namenjena za opravljanje
nalog iz okvira ali v zvezi z dejavnostjo upravljalca zbirke ali drugega
uporabnika podatkov (3. točka 5. člena zakona). Zbirke podatkov, ki vsebujejo
osebne podatke se lahko vzpostavijo, vodijo in vzdržujejo samo na podlagi
zakona ali na podlagi pisne privolitve posameznikov, na katere se podatki
nanašajo (3. člen zakona).
Varstvo
osebnih podatkov obsega pravice, načela in ukrepe, s katerimi se preprečujejo
nezakoniti in neupravičeni posegi v integriteto človekove osebnosti, njegovega
osebnega in družinskega življenja zaradi zbiranja, obdelave, shranjevanja in
posredovanja osebnih podatkov ter njihove uporabe (prvi odstavek 2. člena
zakona).
Zavarovanje
osebnih podatkov obsega pravne, organizacijske in ustrezne logično tehnične
postopke in ukrepe, s katerimi se preprečuje nepooblaščen ali neregistriran
dostop do prostorov, strojne in programske opreme, slučajno ali namerno
nepooblaščeno uničenje podatkov, njihova sprememba ali izguba, kakor tudi
nepooblaščen dostop, obdelava in posredovanje teh podatkov ter njihova uporaba
(drugi odstavek 2. člena zakona).
Upravljalec
zbirke podatkov je subjekt, ki je z zakonom ali pisno privolitvijo posameznika
pooblaščen vzpostaviti, voditi, vzdrževati in nadzorovati zbirko podatkov, ki
vsebuje osebne podatke in v ta namen zbirati, obdelovati, shranjevati in
posredovati osebne podatke, vsebovane v njej ter jih uporabljati (4. točka 5.
člena zakona).