Josef je najprej obiskoval župnijsko šolo v domačem kraju, violino ga je poučeval očetov prijatelj Regenschori Rykl. Nekdanji kapucinar Donulus Kora mu je nudil privatne lekcije iz latinščine in leta 1806 se je Ressel vpisal na gimnazijo v Linzu. Leta 1809 je začel dvoletni artilerijski študij pri 4. artilerijskem regimentu v Českih Budjejovicah, kjer se je izpopolnil v algebri, geometriji in trigonometriji. Šolo je uspešno končal, vendar zaradi slabotne telesne kondicije ni bil sprejet v vojaško službo. V letih 1812-14 je obiskoval dunajsko univerzo, saj je hotel študirati medicino. A izpopolnjeval se je v državnem računovodstvu, v kemiji, veterini, agronomiji, hidravliki, arhitekturi itn.
Medtem so starši obubožali in ga niso mogli več podpirati. Josef je želel z risanjem in lepopisom preživeti sebe in starše, a je leta 1814 moral univerzitetni študij vseeno prekiniti. Po očetovem nasvetu je zaprosil za štipendijo na novoustanovljeni gozdarski akademiji v Mariabrunnu pri Dunaju. Odklonjen je bil s pojasnilom, da je "prešibek na pljučih". Prijatelj Jelinek, sicer sluga v cesarski palači, je cesarju Francu I. izročil Resslovo miniaturo, ki je prikazovala bitko pri Leipzigu l. 1813. Cesar je bil navdušen, izplačal je honorar in Josefu omogočil dvoletni študij na gozdarski akademiji.
Do leta 1817, ko je bil imenovan za distriktnega gozdarja v Pleterjah, je z risanjem in kaligrafijo preživljal tudi družino. Nato je v gozdarski službi deloval v Trstu, v Motovunu in v Ljubljani. Leta 1821 se je poročil z Jakomino Orebić, hčerjo motovunskega distriktnega komisarja.
Sledili so poskusi z ladijskim vijakom in prizadevanja za vzpostavitev potniške linije Trst-Benetke. Leta 1829 je po tržaškem zalivu zaplul prvi vijačni parnik s približno 40 potniki na krovu. Po smrti prve soproge se je leta 1830 poročil s Terezo Kastelec iz Višnje gore. Umrl je v Ljubljani leta 1857.
Vseh Resslovih izumov na različnih področjih tehnike in tehnologije je prek trideset. Za avstrijsko mornarico pa je bila najpomembnejša njegova službena dejavnost. Po letu 1838 je skrbel za prevzem in vzgojo za ladjedelstvo primernega lesa.
Njegovi pogozditveni načrti presegajo parcialno gozdarsko načrtovanje, so že zametek modernejšega regionalnega načrtovanja, ki upošteva gospodarsko celoto. So prvi strokoven in sistematičen poskus pogozditve in melioracije Istre in Krasa s sodelovanjem prebivalstva.
O Resslovih zaslugah pri uvajanju plovbe z vijačnimi parniki si zgodovinarji tehnike in prometa niso enotni. S plovbo "Civette" s potniki na krovu je za več let prehitel enciklopedijsko priznana izumitelja vijačnega pogona Ericsona in Smitha.
Pri vrednotenju Resslovih dognanj in prizadevanj je potrebno upoštevati "milieu" njegovega delovanja. Na jugu Avstrije - dežele, ki ji je industrijska revolucija komaj odpirala okno v svet, katere pokrajin še ni povezala železna cesta, kjer ni bilo velikih kulturnih središč s knjižnicami ipd. - je Ressel razmišljal na presenetljivo sodoben način, v smeri manjšanja izgub energije in surovin. Njegovi gozdarski načrti so tudi za sodobno vrednotenje kar naravovarstveni. Zaradi relativne odmaknjenosti Avstrije od žarišč industrijskega napredka pa je marsikateri Resslov izum zaostal za časom.
