Ljudje so zvezde opazovali že v davnih časih. Metode opazovanja so razvijale že civilizacije pred Grki - v Mezopotaniji, na Kitajskem, v Egiptu in Ameriki. Na podlagi svojih spoznanj so stari astronomi napovedovali različne dogodke (na primer mrke), izdelali koledar in poimenovali zvezde ter ozvezdja.Grški pomorščaki so se po zvezdnem nebu orientirali. Tales (625-548pr.n.š.) je znal napovedati Sončev mrk, Aristotel (384-322pr.n.š.) je trdil, da je zemlja okrogla. Aleksandrijski učenjaki so določili razmerje med razdaljami Sonca do Lune in Sonca do Zemlje...
Klavdij Plometej (okr.100-170 n.š.) je razvil teorijo geocentričnega sončnega sistema .
Nato se je astronomija razvijala predvsem v arabskem svetu.
V 15. stoletju je Nikolaj Kopernik (1473-1543) utemeljil heliocentrični Sončev sistem .
Po odkritju daljnogleda se je zanimanje za opazovanje zvezd povečalo. Galileo Galilej (1564-1624) je prvi z daljnogledom opazoval nebo.
Gibanje planetov pa je s tremi zakoni opisal Johanes Kepler (1571-1630).