POROČILO MALONOGOMETNEGA TURNIRJA
SVETOVNI DAN HRANE
OTVORITEV ČETRTNEGA MLADINSKEGA CENTRA ŠIŠKA
STATI INU OBSTATI
ŠPORTNI DAN
DAN "OTROK POLICIST"
NOVICE IZ ŠOLSKEGA RADIA
OBISK MUZEJA
LETNA ŠOLA V NARAVI
RAP DELAVNICE
OTROŠKI BAZAR 2008
RAZSTAVA HIŠNIH LJUBLJENČKOV
10. december – DAN ČLOVEKOVIH PRAVIC
DAN JEZIKOV
POPOLDANSKO DRUŽENJE S STARŠI 1. B RAZREDA
MESEC ŠIRJENJA E-GRADIV
MALI NOGOMET
ZVEZDA PARK
NOVOLETNE DELAVNICE
NAGRADNA IGRA
PRIREDITEV PRED NOVIM LETOM
ZIMSKA ŠOLA V NARAVI
ZGODNJE UVAJANJE SAMOSTOJNEGA EKSPERIMENTIRANJA
EKSKURZIJA NA DOLENJSKO
DNEVNIK
Z ODRA NA ODER
OGLED PREDSTAVE ITAK MAŽI
OGLED ETNOGRAFSKEGA MUZEJA
ZGODBA O PREŠERNU
KULTURNI DAN ZA UČENCE TRETJE TRIADE
PRELEVILI SMO SE V RIMLJANE
EKO TROJČEK
REGIJSKI NATERČAJ ZA LIKOVNA IN LITETARNA DELA
ZIMSKI ŠPORTNI DAN
ŠPORTNO-NARAVOSLOVNI TABOR 4. RAZREDOV V DOLENJI VASI PRI ČATEŽU
ZDRAVA HRANA
POLIGON ZA PETOŠOLCE
PUNČKE IZ CUNJ
ULIČNA UPRIZORITEV PIKE NOGAVIČKE
UNESCOV NARAVOSLOVNI TABOR V GRIŽAH
TURIZMU POMAGA LASTNA GLAVA
ZAKLJUČNA PRIREDITEV OB KONCU ŠOLSKEGA LETA
POHOD OB ŽICI
VRTEC BIBA NA OBISKU
TABOR DOBRE VESTI V SENOVEM
EVROPSKI TEDEN MOBILNOSTI - KOLESARSKI DAN
Šest učencev iz 6.b razreda, ki so že opravili kolesarski izpit, se je v petek, 19. 9. 2008, udeležilo vožnje po izobraževalni kolesarski poti v centru Ljubljane.
Na tej poti je bilo 8 izobraževalnih točk, kjer smo preverili, koliko vemo o prometni varnosti kolesarja. Izkazalo se je, da imamo kar veliko znanja, vendar za vožnjo v prometu je potrebna še velika mera previdnosti in iznajdljivosti. Pri vožnji po ljubljanskih ulicah in cestah smo naleteli na  različne ovire.

Bogatejši za nekaj prometnih izkušenj smo se zadovoljni vrnili v šolo.

OTROK POLICIST
V okviru akcije policije sta v četrtek, 25. 9. 2008, dva učenca naše šole preživela popoldan s policisti na območju Šiške.
Del popoldneva smo preživeli v policijskih prostorih, kjer smo izvedeli veliko o delu policistov. Drugi del dneva pa se je odvijal na terenu, kjer so otroci prevzeli vlogo policista in se pogovarjali z vozniki, ki so prehitro vozili.

Pripravila Nada Hobel
Poročilo malonogometnega turnirja 
Poročilo malonogometnega turnirja,
ki so ga organizirali OŠ Hinka Smrekarja, Šolski sklad OŠ Hinka Smrekarja in Četrtna skupnost Šiška
V soboto, 11. 10. 2008, je potekal na igrišču OŠ Hinka Smrekarja prvi  turnir v malem nogometu . Prvo mesto je v močni konkurenci osvojila ekipa Steklarstvo ASM. Zmago so si priborili po streljanju šest metrovk in tako premagali ekipo Lukić K.D.
Zelo lepo je bilo videti toliko dobrih ekip, kljub temu, da na turnirju ni bilo denarnih nagrad. Turnirja se je udeležilo 8 ekip, odličnih igralcev, ki so z mojstrskimi potezami  navduševali publiko. Ekipe so bile po kakovosti igre dokaj enakovredne.
Ekipe so bile razdeljene v dve skupini s po štirimi ekipami. Najboljši ekipi sta napredovali v pol finale, po sistemu A1 : B2 in A2 : B1.
V skupini A so nastopale ekipe Bambi dental, Steklarstvo ASM, Cafe Papilon, UniCredit Bank, v skupini B pa Grad – Nep, Špica, Baza, Lukić K.D.
Vse tekme so bile izredno zanimive in izenačene. Na igrišču je potekal pravi nogometni boj, saj so si vsi želeli zmago. V takem boju so preskakovale iskrice, vendar je vse potekalo v mejah dovoljenega. Po koncu vsake tekme je sledil stisk rok.
Cilj ekip je bil, da se prebijejo v pol finale, a tam je na žalost prostora le za najboljše štiri ekipe. Iz skupine A sta se v nadaljnje tekmovanje uvrstili ekipi Cafe Papilon in Steklarstvo ASM, iz skupine B pa sta napredovali Špica in Lukić K.D.

V prvem pol finalu sta se pomerili ekipi Cafe Papilon in Lukić K.D. V prvem polčasu so bili boljši igralci Papilona, ki so si ustvarili veliko priložnosti, izkoristili pa so le dve in ob polčasu vodili z 2 : 0. V drugem polčasu je sledil preobrat. Igralci ekipe Lukić K.D. so pritiskali na vrata Papilona in samo vprašanje časa je bilo, kdaj bo obramba popustila. Vratar je branil odlično, a vsega le ni mogel obraniti in ekipa Lukić K.D. je zasluženo zmagala z rezultatom 4 : 2. Prvi finalist je bila ekipa Lukić, ki si je z zanimanjem ogledala drugo pol finalno tekmo in čakala na svojega nasprotnika.

V drugem pol finalu sta si nasproti stali ekipi Špica in Steklarstvo ASM. Obe ekipi sta začeli zelo previdno in čakali na napake nasprotnika. Eno takih napak je izkoristila ekipa Steklarstva in povedla z 1 : 0. Do konca tekme se rezultat ni spremenil in drugi finalisti so bili »steklarji«, Špici pa je ostal boj za tretje mesto z igralci Papilona.
Za tretje mesto so se izvajale 6 metrovke, ki so zmago prinesli Špici s 3 : 2. Zadnji strel papiloncev je zaustavila prečka in tretje mesto so osvojili igralci Špice.
V finale sta se zasluženo uvrstili obe ekipi in boj se je pričel. Tekma je bila zelo izenačena in napeta. Povedli so igralci Steklarsva ASM, a so jih nasprotniki kmalu ujeli. Malo pred koncem tekme je ekipa Lukić K.D. zaostajala z 2 : 1. Iz vrat so potegnili vratarja in z igralcem več v polju izenačili na 2 : 2. Tako so o zmagovalcu odločale 6 metrovke. Strelci so bili tako izenačeni, da je bil zmagovalec odločen šele v osmi seriji. Vratar Steklarstva ASM je strel obranil in zmagovalec je bil odločen. Z malo športne sreče so se zasluženo zmage veselili Steklarsvo ASM.
Pokale sta podelila organizator turnirja Boris Zorko ter ravnatelj šole Janez Špan.
Dobitniki pokalov so se veselili svojih nagrad, ostali pa smo uživali v odličnem golažu in dobri pijači, za kar so poskrbeli organizatorji.
Turnir je bil izvrstno organiziran. Pohvale so kar deževale in vsi že komaj čakamo naslednje leto. Upamo, da bo turnir postal tradicionalen.
Za konec se organizatorji zahvaljujemo obema sodnikoma, ki sta uspešno sodila turnir, vsem ekipam udeleženkam ter gledalcem, ki so spodbujali ekipe.
Končni vrstni red:
Staklarstvo ASM
LUKIĆ K.D.
ŠPICA
CAFE PAPILON

         
Pripravila Polona in Tomaž Anžur
SVETOVNI DAN HRANE
16. oktober je svetovni dan hrane.
Svet ta dan obeležuje od leta 1995, ko je bil kot tak proglašen ob 50. obletnici ustanovitve Organizacije za hrano in kmetijstvo pri Združenih narodih.
Pravica vseh ljudi do dostopa do hrane in vode je med drugim zapisana v Splošni deklaraciji človekovih pravic, ki pravi, da ima vsak Zemljan pravico do dostopa do hrane in vode vsaj enkrat na dan. Hrane je na svetu dovolj, svetovni problem lakote in revščine pa je tako povezan z neenakim dostopom do nje.
 Vsako leto zaradi lakote umre več kot 200 milijonov ljudi, zaradi kroničnega pomanjkanja hrane pa jih trpi 840 milijonov. Med njimi je 200 milijonov otrok, ki so zaradi tega trajno fizično in psihično prizadeti.
Tudi Slovenija aktivno sodeluje pri ukrepih za zmanjšanje lakote na svetu in je že velikokrat darovala pomoč v obliki hrane. Slovensko kmetijsko ministrstvo pa bo v okviru posebnega projekta zgradilo tudi izobraževalni center za kmetijstvo na Madagaskarju, ki bo tamkajšnjim prebivalcem zagotavljal pomoč na področju kmetijstva, zdravstva, šolstva in socialnega dela.
Slovenija se sicer ne sooča s problemoma podhranjenosti ali lakote in po nacionalnem dohodku na prebivalca ne spada med države, ki bi ji primanjkovalo hrane, pa vendar smo leta 1993 sprejeli strategijo slovenskega kmetijstva, v kateri je eden izmed ciljev zagotoviti lastno prehransko varnost. Državljanom Slovenije ta zagotavlja ne samo dovolj hrane, temveč predvsem kakovostno in zdravo hrano.
Naša šola tej strategiji sledi tudi s sadnim odmorom, ki je edinstven.

Danes smo vam, dragi učenci in učenke, pripravili prav poseben sadni dan. Še bolj bo dišalo kot ponavadi, še več bo okusov in še več prijetnih barv! Ko boste uživali sadje, pa se spomnite tudi na vrstnike, ki te možnosti nimajo.   
  
Pripravila Renata Filipič
500-letnica Trubarjevega rojstva
Trubarjeva domačija obsega več objektov:
-         spominsko hišo s spominsko sobo in mlinom,
-         žago venecijanko,
-         gospodarsko poslopje, v katerem je iz hleva nastala galerija Skedenj, na podstrešju nad
galerijo pa je Trubarjeva čitalnica.
Vse tri zgradbe stojijo na mestu, na katerem je stala Trubarjeva rojstna hiša, vendar so ti objekti novejšega datuma, saj je bila rojstna hiša požgana najverjetneje v kakšnem izmed turških vpadov.
Največ pozornosti smo posvetili spominski sobi, v kateri smo si med drugim ogledali prvi in najpomembnejši Trubarjevi deli, Katekizem in Abecednik in poglabljali znanje o Trubarjevem življenju in njegovih velikih delih ter o reformaciji.

Turjaški grad je s svojimi nekdanjimi gospodarji Turjaškimi – Auersperškimi eden najznamenitejših in tudi najmogočnejših na Kranjskem. V grajski kapelici je pridigal protestantski teolog (bogoslovec), pisatelj in prevajalec celotne biblije Jurij Dalmatin.

Prvotni grad naj bi stal pod današnjim gradom že v 11.st. Prvotna zidava na mestu današnjega pa sega v prvo polovico 13. stoletja. Leta 1943 je bil požgan, danes pa se postopoma obnavlja.
V gradu smo si ogledali kapelico, kjer so vidni ostanki starih fresk, ječo, dvorišče, Rozamun-
dino sobano itd.
Izlet mi je bil zelo všeč in sedaj bolj cenim Trubarjevo delo ter druge reformatorje, njihov trud in pogum.

 
 
Ana Saje,  9.a
OTVORITEV ČETRTNEGA MLADINSKEGA CENTRA ŠIŠKA
Učenci 6. a razreda smo se udeležili otvoritve Četrtnega mladinskega centra v Šiški.
Ta center naj bi bil namenjen tako mladim kot tudi druženju in povezovanju starejših ljudi.

Mladim so v mladinskem centru Šiška na voljo številne dejavnosti: beat box, paintball, mečevanje, … brezplačne ustvarjalne delavnice, družabne igre, uporaba računalnika in podobno.

Četrtni mladinski center Šiška je slovesno odprl ljubljanski župan Zoran Janković. Prireditve pa so se udeležili tudi naš ravnatelj, učitelji, Slon in Sadež ter druga znana imena. Prireditev smo popestrili učenci naše šole z dramsko igro na temo medkulturni dialog. Odigrali smo uspešno. Še preden pa smo se odpravili domov, smo dali intervju za RTV SLO. Slikani smo bili tudi za časopis Žurnal 24 in Dnevnik.

Tega dne ne bom pozabil, saj je bil to za vse nas velik uspeh in zelo zabaven dan.
 
 
 
 


Svit Komel, 6. a
STATI INU OBSTATI

V četrtek, 23. 10. 2008, se nas je 5 učencev 9. razreda (Nejc Kočica, Lina Kogoj, Tadej Kropej, Ana Saje in Edi Kovačevič) in mentorica Mira Gregl Hrstič udeležilo srečanja šol, sodelujočih v projektu Dobre vesti. Srečanje je potekalo na OŠ Ledina na dan odprtih vrat, in sicer na temo Stati inu obstati (Trubarjev čas).

Na šoli so ta dan potekale razne delavnice: Trubar na internetu, priprava jedi iz Trubarjevega časa, kaligrafija (tehnika gotske pisave), izdelava papirja in pečatov iz različnih materialov, otroške igre 16. stoletja, razstava starih predmetov itd. Učenci so delali z velikim zanimanjem in veseljem.

Tudi za nas so gostitelji priredili delavnico - Družabno življenje 16. stoletja. Skupaj z učenkami OŠ Ledina, ki so delavnico vodike, in učenci drugih šol smo se naučili plesati stara plesa.

Ogledali smo si prireditev učencev OŠ Ledina Stati inu obstati. Učenci v kostumih so nas v obliki igre popeljali skozi glavne dogodke Trubarjevega življenja, te so popestrili s staro glasbo, plesom in petjem. Prireditev nam je bila všeč. Učenci so se nanjo odlično pripravili.

Po kosilu smo si ogledali še evangeličansko cerkev v centru Ljubljane. Protestantski duhovnik nam je predstavil zgodovino protestantizma pri nas, pomen Trubarja in protestantov, raznolikosti s katoliško cerkvijo.

Posebno všeč nam je bilo druženje z učenci iz različnih krajev Slovenije (Ljubljana, Maribor, Senovo, Ptuj), zanimivo je bilo prisluhniti naši različni govorici.

Ana, Nejc in mentorica

ŠPORTNI DAN

Učenci od 5. do 9. razreda smo se z avtobusom odpeljali proti Katarini.

Ko smo končno prispeli do prelepih gozdov ter nasploh prečudovite narave,  smo se odpravili velikemu podvigu nasproti, na strme poti visoke vzpetine z ženskim imenom. Po 15 minutah hoje so začeli zaostajati prvi posamezniki, 10 minut kasneje so se začeli združevati v skupine, po 45 minutah pa se je zaradi njih morala ustaviti cela skupina, ki se je po počitku odpravila naprej na zaprašene in strme poti. Preden smo prišli do vrha, smo se ustavili še dvakrat. Na vrhu pa smo se razveselili »odlične« postrežbe, tj. avtomata za pijačo, ki ni delal.

Odpravili smo se nazaj po isti poti z dvema kratkima postankoma. Med hojo navzdol so zaradi utrujenosti učenci postali napeti. Ko smo prišli do avtobusov, smo počakali še zadnje učence in se odpeljali do šole.

  

Lenart Kirbiš, 8.a

DAN »OTROK POLICIST«
25. 9. 2008 sva bila jaz in Svit iz 6.a razreda izbrana, da obiščeva policijsko postajo. V spremstvu učiteljice Nade Hobel so nas prišli pred šolo iskat policisti s kombijem. Odpeljali so nas na policijsko postajo. Tam so bili tudi drugi otroci iz drugih šišenskih šol. Tam so nam razkazali svoje delovne prostore in sobo za pridržanje. Pokazali so nam, kako odkrivajo prstne odtise. Oblekli  smo tudi jopič, ki je tehtal 17 kg. Ogledali smo si tudi njihova vozila in notranjo opremo. V garaži so imeli tudi policijsko čoln.

Oblekli so nas v majico in dobili smo kapo z napisom »otrok policist«. Potem pa nas je čakalo presenečenje, in sicer ustavljali smo avtomobile in jih merili z radarjem. Odpeljali so nas s kombijem k Mercatorju. Sam sem moral opraviti pregled dokumentov, kot mi je povedal policist. On je stal ob meni in mi pomagal ter povedal, kaj moram narediti in preveriti. Pogledati sem moral sliko na dokumentu, če je oseba prava, ki vozi vozilo. Moram pa priznati, da je zelo težko streljati z radarjem, kajti moraš zadeti v tablico. Med kontrolo smo ujeli kamion, ki je vozil 69 km/h. Ker pa je bil dan »otrok policist« je imel šofer srečo in ni bil kaznovan.

Vse skupaj je trajalo približno tri ure in odpeljali so nas nazaj v šolo. Zelo sem bil vesel, da sem bil izbran in da sem doživel to izkušnjo, kako je biti policist in moram priznati, da je biti policist zelo težek poklic.

David Bilič, 6. b
NOVICE IZ ŠOLSKEGA RADIA

V četrtek, 20. novembra, je bil SVETOVNI DAN OTROKA. Letos je minilo natanko 15 let od sprejetja konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah. Temeljne pravice otrok pa so kljub temu  marsikje še vedno močno kršene. Tako statistični podatki iz leta 2002 kažejo, da na leto zaradi bolezni, ki bi se jih dalo preprečiti, v svetu umre kar 11 milijonov otrok, mlajših od pet let. Unicef opozarja tudi na revščino otrok v nekdanji Sovjetski zvezi in Vzhodni Evropi. Več kot 15 milijonov otrok v svetu pa je osirotelih zaradi aidsa. Samo med letoma 2001 in 2003 je več kot tri milijone otrok zaradi aidsa izgubilo enega ali oba starša, toda države trpljenje teh otrok po večini zanemarjajo. Ekipa šolskega radia je na to opozorila tudi v ponedeljek, 1. decembra, na SVETOVNI DAN AIDSA. Čeprav o načinu okužbe z virusom HIV in bolezni vemo vedno več, statistike kažejo, da se tako v Sloveniji kot drugod po svetu število obolelih povečuje. Zboli lahko vsak, a se bolezni lahko uspešno izognemo, če se pred njo ustrezno zaščitimo.
Kako pomembno je imeti nekoga rad, pa je v tednu otroka v svoji pesmi ugotavljala Sara Turk, učenka 5. a-razreda.

NEKOGA MORAŠ IMETI RAD
Ko iz ljubezni se rodiš,
kot otrok ob materi zaspiš,
čutiš vedno to,
da ima te rad nekdo.

Potem življenje gre naprej,
težav polno je, brez mej,
a veliko lažje je takrat,
ko ob sebi imaš nekoga,
ki imaš ga rad.

Pravijo,
da sreča največja je takrat,
ko lahko deliš jo s tistimi,
ki imaš jih rad.

Zato ljudje smo ustvarjeni tako,
da življenje popolno je samo,
če v bližini je nekdo,
ki imamo radi ga zelo.




   

Novinarki šolskega časopisa, Nastja in Hana.

Pripravila Maja Premrl
OBISK ETNOGRAFSKEGA MUZEJA
6.11. 2008, smo šli v muzej. Tam smo imeli dve možnosti: ali bomo najprej tkali ali pa si bomo ogledali razstavo različnih stvari. Mi smo izbrali tkanje. Z dvigalom smo šli v drugo nadstropje. V tkalskem prostoru smo izbrali par. Kustosinja nam je pokazala, kako bomo tkali. Poskusili smo tudi mi in vsak je stkal svojo zapestnico. Vse zapestnice so bile lepe in različnih barv. Potem smo si ogledali razstavljene predmete. Med drugim tudi polhove kožuhe. Kustosinja nam je povedala, da so polhe lovili z različnimi pastmi . V muzeju smo videli zibke, maske, nakit, ptičje perje, omare, …

Muzej zame predstavlja prostor, v katerem ohranjamo spomin na delo in življenje v starih časih.

Adnan Šabič, 4. a
LETNA ŠOLA V NARAVI
    
Prišel je mesec september in pričela sem hoditi v 5. razred. V sredo, 3. 9. 2008, sta naš in sosednji razred odšla v letno šolo v naravi. Naš cilj je bila Zambratija, ki je kraj na Hrvaškem.
Lepi dnevi so zaradi različnih dejavnosti, kot so plavanje, učenje, spoznavanje morja in okolice, zabave ter pridobivanja novih izkušenj, minili prehitro. Bili smo tako zaposleni, da
ni bilo časa misliti na dom in domače. Najbolj mi je bilo všeč plavanje, saj nisem pričakovala priznanja za 2. mesto v prsnem plavanju. Ne morem pa pozabiti tudi sečoveljskih solin. Tu sem izvedela marsikaj zanimivega. Tudi to, da tam živijo rakci majhni približno 1 cm.
Škoda, da ni bilo časa za ogled solinarskega muzeja. Ogledala si ga bom s starši. Ko sem razmišljala, kaj mi v šoli v naravi ni bilo všeč, se nisem mogla ničesar spomniti. Meni je bilo zares lepo! Šolo v naravi priporočam vsem učencem, da se je udeležite, saj se v šolsko klop vrneš z novim znanjem in ponovno zagorel.


               






Kristina Šparenblek, 5.a
RAP DELAVNICE
Nastopali smo na otvoritvi Četrtnega mladinskega centra Šiška. Čez nekaj dni smo dobili povabilo na rap delavnice, ki jih je vodil Jure (Slon iz skupine Slon in Sadež). Najprej nam je povedal, da se je rap začel v predmestju New Yorka, Bronxu. Zavrtel nam je nekaj prvih komadov v rap zgodovini. Zelo znan raper iz dela New York Cityja – Queens – je run D.M.C, ki je tudi napisal rap o svojem copatu. Jure nam je dal nalogo: do naslednje srede naj napišemo rap. Tako smo tudi naredili. Z Matejo (iz centra) smo počakali avtobus, nato pa se odpeljali v studio, ki je v Pionirskem domu. Tam nas je organizator že čakal. Poskušali smo čim bolj zadeti ritem, potem pa smo se poslušali. Tretjič je bilo že bolj zanimivo, saj nam je Jure zmiksal podlage. Tokrat je dlje časa trajalo, preden smo posneli cel komad. Večkrat smo morali ponoviti. Potem smo se slikali za platnico CD-ja. Odpravili smo se domov in do naslednjič nam je Jure zmiksal že spet novo podlago za nove rape. Najbolj mi je bilo všeč, ko smo poslušali sami sebe, vsak je mislil, da ima drugačen glas.

Svit Komel, 6.a
OTROŠKI BAZAR 2008
V šolskem letu 2008/09 smo že tretje leto zaporedoma dejavno sodelovali na Otroškem bazarju. Na prireditvi, ki je potekala od 11. do 14. septembra na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, se je naša šola predstavila z mednarodnim projektom Evropska vas, izvedenim v šolskem letu 2007/08. Predstavili smo Belgijo, njene kulturne in geografske značilnosti, običaje in navade, kulinariko … Stojnico so krasili predstavitvena plakata o Belgiji, kolaži znanega belgijskega dečka Manneken-Pisa in papirnati smrkci. Dogajanje smo popestrili s filmčki s prireditve Evropska vas in z ritmi naše šolske himne Smrekarija. Pripravili smo tudi čokoladnico, kjer smo kot promocijsko darilo ponujali čokoladne praline, ki so se topili v ustih mladih in malo manj mladih obiskovalcev. S predstavitvijo projekta smo obiskovalcem želeli približati značilnosti ne tako oddaljene Belgije.

 
   


Pripravila Mojca Dremelj Blažon
RAZSTAVA  HIŠNIH LJUBLJENČKOV
V četrtek, 20. 11. 2008, smo učenci biološkega krožka skupaj z mentorico ga. Tanjo Belič na OŠ Hinka Smrekarja organizirali razstavo hišnih ljubljenčkov.

Spodnja avla naše šole se je prelevila v pravi razstavni prostor, kjer so si učenci, njihovi starši in učitelji ogledovali najrazličnejše živali. Ponosni lastniki – učenci - so pripeljali svoje živalice, za katere vsak dan pridno skrbijo. Obiskovalci razstave so jih lahko pobožali, izvedeli o njih kaj zanimivega, se poučili o oskrbi in negi.
Za vedoželjne smo izdelali plakate o živalih. Njihova vsebina je opozarjala na ogrožene živali, ki jih je, na žalost, iz leta v leto vedno več.
Naključne obiskovalce smo povprašali, ali bi tudi oni želeli imeti hišnega ljubljenčka doma in katerega. Prav vsi so odgovorili, da bi imeli radi doma živalico, za katero bi skrbeli in bi jim polepšala življenje. Tako kot smo si različni, tako so si različno izbrali tudi vrsto živali. Zanimivo je bilo, da so navedli popolnoma vse razstavljene ljubljenčke, prednjačili pa so kosmatinčki.
Razstavo smo zaključili v poznih popoldanskih urah.

Zahvalili bi se vsem razstavljalcem in njihovim ljubljenčkom, ki so se tudi letos pokazali v vsej svoji lepoti, prikupnosti in pridnosti. Naj zaključimo z mislijo “kakršen lastnik, takšna žival” in to bo kar držalo.

                        

Pozdrav vsem sodelujočim in obiskovalcem  in vidimo se naslednje leto!


Učenci biološkega krožka in mentorica Tanja Belič
10. december – DAN ČLOVEKOVIH PRAVIC
10. srečanje UNESCO ASPnet šol Slovenije

V petek, 12. 12. 2008, smo se Dragana Gajič, Ana Saje in Lana Goričanec z učiteljico slovenščine Miro Gregl Hrstič odpravile v Kolosej. Udeležile smo se 10. srečanja UNESCO ASPnet šol Slovenije. Program srečanja je bil zelo bogat, saj so nastopali otroci in gosti iz cele Slovenije. Vse udeležence sta na začetku slovesno pozdravili slovenska in UNESCO himna. Otroci različnih starosti so nam pripovedovali o otrokovih pravicah. Najbolj pa me je razveselil ogled slovenskega mladinskega filma Ne joči Peter. Čeprav je bil film črno-bel, sem se popolnoma vživela v usodo malega Petra. Film je prikazoval življenje otrok med drugo svetovno vojno in močno upam, da česa takega nikoli ne bom doživela.

Lana Goričanec, 6.a

Na začetku programa nas je presenetil »Primož Trubar«. Povedal nam je, da ima vsak človek pravico do izobrazbe in da je knjiga pomemben del življenja. Otroci iz Pirana so govorili o človekovih pravicah. Deklica iz drugega razreda pa je povedala, da se s prijatelji ne smemo kregati. Veliko so recitirali tudi pesmi. Bili so tudi glasbeni gostje. Na koncu smo si ogledali še film Ne joči Peter.
Ta dan mi je bil zelo všeč, rada bi si ga šla ogledat še enkrat.

Dragana Gajič, 6.a


DAN JEZIKOV

26. september je evropski dan jezikov. Praznujemo ga od leta 2001, ko je bilo razglašeno evropsko leto jezikov. Namen dneva je opozarjati na pomen učenja jezikov, ozaveščanje o evropskih jezikih in spodbujati vseživljenjsko učenje jezikov. Ob tem dnevu po vsej Evropi potekajo številne prireditve. Na naši šoli smo letos z anketo KATERE JEZIKE PA TI GOVORIŠ? ugotavljali, katere tuje jezike govorijo naši učenci in učenke. Upoštevali smo jezike držav, iz katerih so se priselili, tuji jezik, ki ga govorijo s svojimi starši, ali tuji jezik, ki se ga učijo zunaj šole. Pokazalo se je, da smo v jezikovno zelo bogatem okolju. Naši učenci poleg angleščine in francoščine govorijo še: NEMŠKO, ITALIJANSKO, SLOVAŠKO, MADŽARSKO, HRVAŠKO, BOSANSKO, SRBSKO, TURŠKO, MAKEDONSKO, RUSKO, BELORUSKO, UKRAJINSKO, GRUZIJSKO, IRAŠKO, ALBANSKO, ŠPANSKO IN GRŠKO. Skupaj s slovenščino je to kar 20 različnih jezikov!
Anketo so izvedli učenci 8. razredov, poster so izdelali učenci 6.a in 6.b razreda.




Mentor: Boštjan Kuljič


POPOLDANSKO DRUŽENJE S STARŠI 1. B RAZREDA


Na prvem roditeljskem sestanku smo predlagali, potem smo se skupaj s starši dogovorili o vsebini in potrebnem materialu, razdelili smo si naloge in 23. septembra se je zgodilo: OTROŠKA OLIMPIADA

Rahel dež nas je z igrišča preusmeril v telovadnico in to v veliko, kajti tudi nas vseh je bilo zelo veliko. Vsi smo zavihali rokave in postavili »postaje» za gibalne naloge. Otroci so se s kartončkom v roki ustavljali na postajah, kjer so preizkušali svoje gibalne sposobnosti in pridno zbirali točke. Zmagovalci so bili vsi in za to so prejeli ŠPORTNO DIPLOMO.
Potem smo vloge zamenjali: starši so izvajali naloge, otroci pa so jih spodbujali, usmerjali in skrbeli za njihovo varnost.

Lepo je bilo, da so si starši vseh 23 učencev našega razreda vzeli čas in z veliko mero dobre volje sodelovali. Z nami so bili tudi mlajši in starejši bratje, sestre in tudi »nona«, ki nam je spekla kar nekaj sladkih dobrot. Tudi nekaj mamic pri tem ni zaostajalo.
Seveda so bili tega najbolj veseli otroci.
» všeč mi je bilo:
•    ko smo skakali čez ovire,čez jarek, s kolebnico,
•    ko sem nosila krompir na žlici,
•    ko smo metali žogo v škatlo, v steno in jo moraš ujeti,
•    ko smo odbijali balone,
•    ko je morala mami vse naloge narediti,
•    da je mami vse keglje naenkrat zadela,
•    da je oči v prvem poskusu vse podrl,
•    ko mami ni mogla skakati čez ovire,
•    da so bile naloge tudi težke, ne samo lahke,
•    da je oči več kot petkrat skočil čez kolebnico,
•    ko smo se fotografirali.«


     

Vsi pa smo se nekoliko bolje spoznali. Izkušnja, da lahko drug drugemu zaupamo in si pomagamo naj nas spremlja do konca šolskega leta, tudi v morebitnih manj prijetnih trenutkih.

BRAVO 1. B

Pripravila Nada Hobel
MESEC ŠIRJENJA UPORABE E-GRADIV


V mesecu novembru je potekal projekt MESEC ŠIRJENJA UPORABE E-GRADIV, v katerega je bila vključena tudi naša šola.
Z vključitvijo v ta projekt smo tudi na naši šoli želeli dvigniti raven uporabe IKT (informacijsko - komunikacijske tehnologije) pri pouku. Preizkušali smo e-gradiva pri matematiki – učiteljica Andreja Jež, naravoslovju -Mojca Dremelj Blažon in kemiji -Renata Filipič. Računalnik smo uporabljali kot učno sredstvo in učni pripomoček pri pouku. Glavna prednost e-gradiv je, da vključujejo interaktivne in multimedijske elemente, kar je za učence še posebej zanimivo. Večina učencev je tak način pouka sprejelo zelo pozitivno. To so pokazale ankete, ki so jih učenci izpolnjevali ob koncu projekta. Tudi učiteljice – izvajalke projekta so projekt ocenile pozitivno, čeprav tak način dela od učitelja zahteva še več priprav in vloženega dela.
Več o projektu in najdete na naslovu: http://www.hinko-smrekar.si/projekti/Mesec%20irjenja%20uporabe%20Egradiv/Forms/AllItems.aspx
E-gradiva lahko učenci uporabljajo tudi doma, v primeru odsotnosti od pouka, za utrjevanje snovi…
Naslov: http://www.mss.gov.si/si/delovna_podrocja/ikt_v_solstvu/e_gradiva/
Projekt sta vodila Ministrstvo za šolstvo in šport ter Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, v sodelovanju s  Slovenskim izobraževalnim omrežjem - SIO, kjer so e-gradiva nastajala. Projekt je sofinanciran iz Evropskega socialnega sklada. Izvajalec projekta je bil javni zavod Arnes. 

VODJA PROJEKTA na šoli: Irena Kerin

MALI NOGOMET


Ekipa starejših učencev za mali nogomet je v letošnjem šolskem letu 2008/2009 uspešno tekmovala na šolskih športnih tekmovanjih. V kvalifikacijah je osvojila prvo mesto v svoji skupini in napredovala v 1. ligo, kjer je uspešno premagala vse nasprotnike in se zopet s prvim mestom povzpela v finale ljubljanskih šol. Na finalni tekmi so učenci OŠ Hinka Smrekarja izgubili proti OŠ Riharda Jakopiča ter zasedli končno drugo mesto ljubljanskih šol. S tem smo si zagotovili napredovanje na državno prvenstvo. Čaka nas še naporno delo do začetka spomladanskih tekem. Ekipo so sestavljali: Haris Heljezović, Kenan Bajrić, Lovro Splichal, Jure Švagelj, Adnan Ličina in Andraž Šporar. Občasno so na pomoč priskočili še: Gašper Zevnik, David Klavora, Hido Zehić, Sašo Marić in Bine Brank. Rezultati vseh tekem so objavljeni na straneh Agencije za šport na www.as-lj.si. Iskrene čestitke vsem sodelujočim.

   


Mentor: Jure Okršlar, prog.šp.vzg.

ZVEZDA PARK


Učenci likovnega krožka smo se 19. 12. 2008, ob 11. uri, udeležili prireditve v Zvezda parku. Prireditev sta za ljubljanske osnovne šole pripravila župan Zoran Janković in MOL v zahvalo, ker smo tudi letos sodelovali pri tradicionalni okrasitvi mesta.

      

                                                                                                          

Smo ekološko ozaveščeni, zato sta naša lampijona narejena iz smeti.

Učenci likovnega krožka pod mentorstvom učiteljice Kristine Kompan.
NOVOLETNE DELAVNICE
Učenci, starši in učitelji 1. triade smo v četrtek, 4. 12. 2008, izvedli novoletne delavnice. Glavni namen je bilo neformalno druženje, ustvarjanje in krašenje avle šole in matičnih razredov v novoletnem vzdušju. Izdelovali smo božične škornje, srebrne zvončke,... in na koncu odšli domov z narejenimi novoletnimi lučkami, ki so otrokom svetile po poti domov. Vzdušje je bilo prijetno in delavno, rezultat pa je okrašena avla, razredi in zadovoljstvo tako otrok, njihovih staršev in učiteljev. Delavnice si je prišel ogledat tudi ravnatelj, ki je bil zadovoljen s tolikšnim odzivom in delavnostjo.
Hvala staršem za njihov čas, hvala otrokom za iskrice v očeh, hvala kuharju za zelo dober čaj in učiteljem, ki so vodili delavnice in sam potek dela.


                  


Urša B.Savnik
NAGRADNA IGRA
Božiček in dedek Mraz sta se že poslovila, ostal pa nam je lep spomin na decembrske dni, ki smo si jih popestrili s pisanjem pisem Božičku in dedku Mrazu ter tako sodelovali v nagradni igri na spletnem mestu prazniki.net, ki jo je organiziralo podjetje B4Concact.
Med 972 sodelujočimi sta si nagrado prislužili tudi dve naši učenki iz 5. a razreda, Anja Planinc in Kristina Šparemblek.



DRAGI BOŽIČEK

Pišem ti zato,
ker imam veliko željo,
ki pomeni mi več kot zlato.
Želim si islandskega konja in naj bo te vrste!
Ne pogledam ti čez prste!
Naj bo majhen, a dovolj velik,
takšen, kot se šika,
saj veš, da me izredno mika.
Če mi te želje ne uresničiš,
lahko krajšo pot ušpičiš.
Prinesi mi lesenega,
ravno tako velikega konjiča,
da bo z mano skakal čez dva griča.
To pa ni tako težko!
Lep pozdrav,
boš že kako!
tvoja oboževalka, Jahalka Anka

Kristina Šparemblek, 5. a

Obema nagrajenkama čestitamo.
PRIREDITEV PRED NOVIM LETOM

Na zadnji šolski dan leta 2008 smo imeli kulturno  prireditev, kjer smo se zabavali, smejali, peli in pa plesali. Na prireditvi smo sodelovali učenci od petega do devetega razreda.
Prireditev so pričeli učenci 5. razreda.  Predstavili so se z dvema glasbenima točkama, Rudolf in Jingle bells.
Svit in David iz 6. a razreda sta se predstavila v vlogi rapperja. Zapela sta rapp Čudaki in basket.
Učenci iz 6. b razreda so se predstavili z igro na temo dedka Mraza in Božička. Decembrska moža sta se začela prepirati, kateri je boljši v raznašanju daril oz. kateri je bolj priljubljen. Svojo moč sta izkazovala z raapanjem in ne s pestmi.  Dedka Mraza je igral David Bilič, božička Anže Ramšak. Igra je bila zares dobra.
Tudi sam sem bil med nastopajočimi. Plesal sem break dance . Najbolj všeč pa mi je bilo, ko sta Svit in David rappala, ko sem jaz plesal.
Imeli smo se zelo lepo. Za vse tiste, ki še ne veste, na naši šoli imamo res dobre »partyje«.

 
Novinar Tilen Turk iz 7. B razreda se javlja iz naše pisarne oz. računalniške učilnice.

ZIMSKA ŠOLA V NARAVI

5. 1. 2009 smo se zbrali pred šolo z velikimi kovčki v rokah in smučmi na rami. Vstopili smo se na avtobus in začeli vožnjo do našega doma v Planici. Končno smo prispeli in se po dolgem čakanju preoblekli in odšli v učilnico. Tam so nam predavali o nečem, česar sploh nisem poslušal. Pogovarjal sem se z Alenom, Žigom in Nikom.
Dobili smo sobo v zadnjem nadstropju. Razpakirali smo in oblekli posteljnino. Po kosilu smo smučali eno uro na bližnjem smučišču. Zvečer smo šli na nočni pohod. Vrnili smo se ob devetih zvečer. Učiteljice so pobrale mobitele in ob desetih smo morali ugasniti luč.

Torek, 6. 1. 2009
Zjutraj so nas zbudili ob sedmih. Z avtobusom smo se odpeljali v Podkoren na zahtevnejše smučišče. Tja sta odšli najboljša skupina – Modra (v kateri sem bil jaz) in druga najboljša – Rdeča. Po kosilu smo šli teč na smučeh. Vsi utrujeni smo pojedli večerjo in odšli v sobe. Ob pol osmih je bil na vrsti kviz. Zmagala je naša skupina imenovana »Upokojenci Šiška«, katere člani smo bili Svit (jaz), Žiga, Nik, Alen, Vid Rijavec in Jan Kovič.

Naslednji dan, 7. 1. 2009, smo videli ocene naših sob. Jaz in moji sostanovalci nismo mogli verjeti svojim očem, saj smo imeli vseh 10 točk. Obuli smo se v pancarje in naložili smučke na avtobus. Kmalu smo bili v Podkorenu, tokrat smo imeli s sabo še tretjo najboljšo skupino – Zeleni. Po kosilu smo šli tisti, ki smo izbrali pohod peš, tisti za tek pa s smučmi. Vsi smo imeli isti cilj, priti do Tamarja živi J. Jaz sem bil med pohodniki. Prišli smo nazaj, povečerjali in se pripravili na nočno sankanje. Bilo je kar zabavno.

Četrtek, 8. 1. 20009
Že spet smo vstali in ponovno nismo mogli verjeti, da smo za pospravljene sobe osvojili 10 točk. Tokrat smo smučali v Kranjski Gori. Šli smo na štirisedežnico DOLENČEV FUNT in na smučišče zraven zelo strme proge Vitranc. Po kosilu smo imeli igre na snegu. Gradili smo igluje. Jaz sem napravil največjo kocko, ki jo je tudi slikala učiteljica Irena. Po večerji smo imeli zaključni večer. Naša soba ni imela kaj narediti, saj nismo nič pripravili. Pomagale so nam punce. Posodile so nam svoje modrce. Mi smo se malo preuredili in odšli našemljeni v telovadnico. Tam smo odigrali modno pisto in prejeli  bučen aplavz. Vsem smo bili smešni. Učitelji in učiteljice so nam razdelili priznanja, ki smo si jih v prislužili v času bivanja v šoli v naravi.

Petek, 9. 1. 2009
Danes smo organizirali tekmovanje. Smučarski mnogoboj. Z vrha proge smo se pognali v veleslalom, opravili poligon in odgovorili na dve vprašanji iz FIS pravil.

Prva od deklet je bila Katarina Bartolj, druga Ema Muratovič Romih, tretja pa Anja Kolenc. Od fantov je  1. mesto osvojil Matevž  Obštetar, 2. mesto Jaka Matušek, 3. mesto pa si delijo Erik Kralj, Timon Kalagasidis in Nik Palek.

     

 

Končno smo se vrnili domov. V Planici mi je bilo všeč.

 

Svit Komel, 6.a

 

ZGODNJE UVAJANJE SAMOSTOJNEGA EKSPERIMENTIRANJA

Že tretje šolsko leto se laboranti na šoli vključujemo v vsebinsko in organizacijsko izvedbo naravoslovnih dni v prvih dveh triadah.
Tako smo v letošnjem šolskem letu izvedli naravoslovni dan v 4. razredih.
Učenci so s pomočjo samostojnega eksperimentiranja spoznali spremembe agregatnih stanj, vpliv topljenca na izparevanje, razliko med fizikalno in kemijsko spremembo, preizkušali so model vodovoda in spoznali, kako pripeljemo podtalnico v stanovanje, proučevali so tudi gibanje vode in pojav difuzije. Iz deščic so z lepljenjem in zabijanjem žebljičkov izdelali  škatlico in jo okrasili. Dva demonstracijska eksperimenta sta učencem 4. razredov pokazala učenca 9. razredov, Nik Šišič in Nejc Kočica.

Pri takšnem učenju so bili učenci bolj samostojni, ustvarjalni in razmišljujoči.

Vsem učencem je bil tak način dela zanimiv in prijeten.

Nekaj poročil učencev si lahko tudi preberete, delo pa ogledate na fotografijah.
Mentorji naravoslovnega dneva:
Andreja Jež,
Bogdana Turk,
Mojca Šimenc

Renata Filipič

  


24. novembra 2008, smo imeli 4. razredi naravoslovni dan. Razdelili smo se v tri skupine. Začel sem v skupini, ki jo je vodila učiteljica Andreja  Jež.
Prvi poskus je bil z jodovimi kristalčki. Pri segrevanju jodovih kristalčkov je nastal vijoličast plin. Spoznal sem, da snov preide iz trdnega  v plinasto stanje.Ta poskus sta nam pokazala učenca 9. a razreda, Nik Šišič in Nejc Kočica.
Dobili smo merilni valj in čašo, v katero smo dali vodo z dodatki in merili temperaturo pri segrevanju na električnem grelniku. Na koncu poskusa smo še enkrat izmerili količino vode in ugotovili, da je voda izparela. Merili smo čas v katerem se raztali kocka ledu.
Potem smo šli k učiteljici Bogdani, kjer smo se pogovarjali o vodi. Povedala nam je, da voda pokriva približno tri četrtine zemeljskega površja. Naredili smo še nekaj poskusov z vodo.
V tretji delavnici pa smo si izdelali vsak svojo leseno škatlico.
Ta dan je bil zelo zanimiv.


Adnan Šabič, 4. b

Moja skupina je bila na začetku pri naši učiteljici Bogdani. Pogovarjali smo se o vodi. Vodo smo pretakali iz ene steklenice v drugo. Steklenici sta bili med seboj povezani s cevko. Opazovali smo, kako se voda pretaka po cevki.
Takoj za tem smo odšli v učilnico za tehniko. Tam smo izdelovali škatlice iz lesa. Moja je na žalost razpadla.

                                 

Janez Novak , 4. b

Nazadnje smo delali kemijske poizkuse. Pomočnika našega razreda sta bila Nejc in Nik iz 9. a razreda. Dobili smo učne liste in naredili poskus s kristalčki joda. V kozarec smo dali kristalčke joda. Dno kozarca smo segrevali z ognjem. S segrevanjem je iz kristalčkov joda nastal vijolični plin. Kozarec z vodo smo pokrili z urnim steklom. Plin se je začel dvigovati proti steklu. Ko se je plin dotaknil stekla, so nastali kristalčki joda.
Bilo je zanimivo.

                              

 Aleks Šetinc, 4. b

 

EKSKURZIJA NA DOLENJSKO
V četrtek, 13. 11. 2008, smo se z razredoma 7. a in 7. b odpravili na našo prvo ekskurzijo na Dolenjsko.  Vodja je bila učiteljica zgodovine Silva Bajželj, spremljevalki pa učiteljica geografije Jožica Goneli in učiteljica slovenskega jezika Maja Premrl.  Ekskurzija je bila zelo poučna in interdisciplinarna, saj je zajemala področja slovenskega  jezika, geografije in zgodovine. In čeprav so se nekateri v zadnjem delu avtobusa neprestano drli, misliva, da smo se imeli »fajn«.

Pot:
Ljubljana–Kostanjevica–Novo mesto–Žužemberk–Muljava– Ljubljana
Obiskali smo naslednje pokrajine in kraje:
- Ljubljansko barje (barje),
- Suha krajina (Dvor, Žužemberk, Muljava),
- novomeška pokrajina (Novo mesto),
- krška kotlina (Kostanjevica – Kostanjeviški grad),
- dinarsko-kraški svet.
 
Kaj smo si ogledali:
- grad Kostanjevica in Forma viva,
- Dolenjski muzej v Novem mestu in orientacijapo mestnih ulicah,
- Auerspergova železarna na Dvoru in Lehnjakovi pragovi na reki Krki,
- Žužemberk in njegov grad,
- Jurčičeva domačija na Muljavi.

 
OPISI KRAJEV IN ZNAMENITOSTI

LJUBLJANSKO BARJE

Značilni so mostiščarji, ki so prebivali na mostiščih. Ta so gradili tako, da so v dno močvirja zabili debele hrastove kole in na njih postavili lesene in s slamo pokrite koče. Na deblakih so prevažali sebe in blago, ukvarjali pa so se s trgovino in poljedelstvom. Na Ljubljanskem barju je danes veliko polj in grmovja, vendar ni rodovitne prsti. Tam so ob robu tudi majhna naselja.                         

DINARSKO-KRAŠKI SVET

Značilna je kamnina apnenec, ki se topi zaradi kisline. Glavne značilnosti pokrajine so presihajoča jezera, kraški pojavi, uvale, vrtače itd. Ljudje se ukvarjajo s poljedelstvom, živinorejo, gozdarstvom, kmetijstvom in turizmom.            

KOSTANJEVICA

Je najstarejše in najmanjše mesto na Dolenjskem. Zaradi pogostih poplav se imenuje tudi Dolenjske Benetke. Ima 763 prebivalcev, ki se imenujejo Kostanjevičani. Leži na poplavni ravnici v okljuku – meandru reke Krke, na 158 metrov nadmorske višine.Za Kostanjevico je značilen cistercijanski samostan, ki ni še povsem dokončan. V njem je ohranjenih 2000 del Božidarja Jakca. Osemnajsto stoletje je bilo na Slovenskem čas baroka. V našo deželo so prišli Turki, ki jim je v drugi polovici 16. stoletja uspelo vdreti v samostan. Ta je imel okoli 550 podložnih kmetij.
Mesto ima dve znamenitosti – Kostanjeviški grad in Kostanjeviško jamo. Ima tudi župnijsko cerkev sv. Jakoba in cerkev sv. Miklavža.

STALNA RAZSTAVA FRANCETA KRALJA V GRADU KOSTANJEVICA                    

FRANCE KRALJ se je rodil leta 1895 in umrl leta 1960. Bil je kipar, slikar in grafik. Organizator in ustanovni član Kluba mladih, Slovenskega umetniškega društva in v tridesetih letih društva Slovenski lik je spodbujal izvirnost nekaterih svojih sodobnikov in z njimi redno sodeloval na skupinskih razstavah doma, v evropskih kulturnih središčih in v ZDA. Pripravil je številne samostojne pregledne in tematske razstave. Ustanovil je več javnih spomenikov in za svoje delo med letoma 1918 in 1906 prejel več pomembnih nagrad, tudi mednarodnih.

Njegova dela hranijo nacionalne zbirke v Sloveniji in v tujini. Izbor iz njegovega življenjskega opusa je na ogled na stalni zbirki del v Kostanjevici na Krki.

DOLENJSKI MUZEJ

Ustanovljen je bil leta 1952. Materialne najdbe dokazujejo, da je bil prostor današnjega Novega mesta stalno poseljen od 10. stoletja pr. n. št. To ustreza obdobju od pozne bronaste dobe do konca rimske zasedbe naših krajev. Območje je bilo središče s halštatskimi knezi, kar nam dokazujejo najdbe raznih čelad, bronastih oklepov, posod, nakita iz stekla, brona in jantarja ter grobovi. Okoli leta 300 pr. n. št. so v jugovzhodni alpski prostor prišli Kelti. Keltska plemena so se povezala v Noriško kraljestvo, ki je imelo več središč. Eno od njih je bilo na današnjem slovenskem ozemlju in je segalo na Koroško in Štajersko.

Na kapilerskih njivah so našli gomile (zemljine grobnice), v katere so pokopavali mrtve ljudi. Vsi grobovi so bili v krogu, kjer so bili pokopani halštatski knezi. V bogatih ženskih grobovih je bil jantarni in stekleni nakit, v moških pa orožje in orodje. V Sloveniji so našli kar 21 vaških situl, kar četrtino na Dolenjskem. V naše kraje so prišli tudi Kelti, ki so premagali Ilire. Prinesli so ralo in nove načine kovanja. Pili so iz posode, ki so jo imenovali kankarus. To je bil nekakšen napoj, da se vojaki niso bali iti v boj.

ŽUŽEMBERK

Osrednje naselje Suhe krajine, iz katerega se je razvil srednjeveški trg Žužemberk, je imelo že svojo zgodovino, saj so te kraje naseljevali že Iliri, Kelti in Rimljani. Ti so skozi speljali pomembno rimsko cesto. Današnje naselje se je razvilo ob gradu, po katerem je Žužemberk dobil tudi svoje ime.

 
DOMAČIJA JOSIPA JURČIČA

Jurčičevo rojstno hišo najdemo na Muljavi. Domačija je urejena kot muzej na prostem. Hišo sestavlja pet opremljenih prostorov:
- črna kuhinja, kjer je gospodinja pekla in kuhala – v njej so bili burkelj, ognjišče, lesena omara, sklednik, žličnik in špajzer, kjer so shranjevali hrano;
- osrednji prostor (hiša), kjer so se greli in spali;
- na drugi strani veže pa sta bila štiblc in klet. Obleke so shranjevali v skrinjah, pod stropom pa so bile posode, v katerih so kisali mleko. Jurčičeva družina je spadala v premožnejši sloj, saj je imela premožno hišo in »tarbenkelj«. To je zidana omarica, kjer so shranjevali dragocene stvari. Meniva, da smo se veliko naučili o Dolenjski in jo zelo dobro spoznali. Četudi je malo deževalo, nam to ni pokvarilo dneva.

 
Literatura, ki smo jo uporabili pri pripravi referatov:
 Krajevni leksikon Slovenije,
Turistični vodič Slovenije,
Lepote Slovenije,
Enciklopedija Slovenije,
Krajevni leksikon Slovenije III,
Kostanjevica na Krki – vodnik,
Kostanjevica na Krki in okoliške vasi,
Kostanjevica in okolica,
Turistični vodič po Dolenjski,
Prospekti,
Internet.

 
Laura Gričar & Nastja Papler, 7. a


DNEVNIK
Učenci 8. razredov smo na taboru, ki smo ga od 28. do 30. januarja preživljali na Ptuju, našli čas tudi za pisanje dnevnika. Tako vam v nadaljevanju ponujamo v branje dnevnike treh učenk 8. b razreda.
 
Ptuj, 28. 1. 2009  
V sredo, 28. januarja, ob 7.30, smo se učenci 8. razredov zbrali pred šolo. To jutro smo vsi nestrpno pričakovali odhod na tabkoli . ure smo se zbrani posedli na avtobus in se po avtocesti odpeljali proti Ptuju. Dolgo uro in pol smo se vozili, nato pa smo končno prispeli.
Po malici smo se počasi odpravili na Ptujski grad. Sneg nam je nekoliko otežil že tako strmo pot, a nam je na koncu le uspelo priti do gradu. Tam nam je gospa razlagala o nastanku, vzdrževanju in lastnikih gradu. Ogledali smo si zbirko slik, na katerih smo videli številne sultane in njihove noseče žene. Grad je zelo velik, zato smo bili po njegovem ogledu kar malo utrujeni. Ima veliko sob, ki so baročno opremljene. Povsod je veliko okraskov, slik in drugih stvari, ki opozarjajo na to, da je grad v baročnem slogu.
Pozneje smo se sprehodili po mestu Ptuj. Videli smo reko Dravo, mestno hišo in druge znamenitosti mesta, potem pa smo bili že tako utrujeni, da smo se zelo razveselili prihoda avtobusa.
Veselili smo se že Doma Štrk in razporeditve po sobah. Takoj po prihodu smo v sobe odnesli svojo prtljago in odhiteli na kosilo. Ko smo se najedli, je sledil sestanek, na katerem smo spoznali hišna pravila. Predstavila sta nam jih Darja in Vlado, ki sta nam povedala tudi vse o popoldanskih dejavnostih. Sledil je odmor, med katerim smo se pripravili na dolg pohod. Približno okrog treh smo odšli, zato smo se oblekli in obuli, seveda primerno snežnim razmeram. Pohod je trajal dve dolgi uri. Ko smo prispeli na cilj, smo si ogledali najlepši baročni dvorec v Sloveniji. Gospa Suzana nam je razlagala o njegovi zgodovini, nastanku, lastnikih in gradnji. Povedala nam je, da je bil dvorec nekakšen vikend njegovih lastnikov in da so se ti v njem zadrževali v poletnih mesecih. Razlagala nam je tudi o simetriji dvorca, ki je bila zelo očitna. Njegovi leva in desna stran sta čisto enaki, prav tako enkratni pa so tudi francoski parki.
Pozneje smo se odpravili nazaj proti domu in tja prispeli okoli šestih. Pred slastno večerjo smo imeli čas za številne igre in pogovore o najrazličnejših stvareh. Po večerji pa je sledil težko pričakovani spanec.

Lejla, 8. b


Ptuj, 29. 1. 2009
Zjutraj smo morali vstati že ob 7. uri, kar je bilo za nas težko, saj smo pozno v noč razgrajali. Na hitro smo pripravili vse potrebno in ob 8. uri odšli na zajtrk, po njem pa še na sestanek, na katerem smo izvedeli, kaj bomo počeli čez dan. Dejavnost dneva je bil ogled največjega umetnega jezera v Sloveniji.
Toplo smo se oblekli in obuli ter odšli na pot. Ta je bila kar naporna in dolga, vendar nam jo je uspelo premagati, saj smo imeli kondicijo še od včeraj. Učitelj, ki nas je vodil, je bil malce strog in nam ni dovolil zabave, vendar smo se vsaj vrnili vsi živi in zdravi. O jezeru smo izvedeli veliko, najbolj pa smo si v spomin vtisnili to, da ima mulasto dno. Tega obdajajo betonski bloki, ki nimajo stopnic. Zanimivo se nam je zdelo tudi, da ima jezero v poletnih dneh približno 13–14 ºC, kar je sorazmerno malo.
Po vrnitvi domov smo si ogledali dokumentarni film o krajinskem narodnem parku Šturmovci, ki je na Ptuju. Prikazani so bili travniki, ki počasi izgubljajo svojo naravno obliko, saj številne travniške rastline zaradi umetnih gnojil izginjajo.
Po dobrem kosilu, ki smo ga imeli ob 13. uri, je bil na vrsti prosti čas. Tega smo dodobra izkoristili za razgrajanje, da smo pozneje lahko pridno poslušali predavanje o kurentih in orientaciji. O kurentih smo izvedeli kar nekaj strašnih stvari iz preteklosti, pri orientaciji pa smo se naučili uporabljati kompas na zemljevidu. Po koncu učenja smo imeli večerjo, pozneje pa prosti čas, ki pa ni bil ravno prosti, saj smo ga porabili za to, da smo napisali dnevnike in si izmislili predstavitve sob.
Večer je bil kar zanimiv. Poleg tega, da smo brali naše dnevnike, smo se po sobah predstavili s kakšno točko ali dvema. Tako je čas res hitro mineval in kmalu smo se vrnili v sobe, kjer smo se pripravili za spanje.

Maruša, 8. b


Ptuj, 30. 1. 2009
Zjutraj smo se kot običajno zbudili ob 7. uri, le da je bil ta dan drugačen od ostalih, saj smo vedeli, da bomo nocoj spali že doma. Jutranja rekreacija je bila za spremembo pod vodstvom učitelja Boruta, zato je potekala malce bolj umirjeno, pravzaprav je sploh ni bilo. Učitelj nam je namreč raje delil koristne nasvete. Po ''rekreaciji'' je sledil okusen zajtrk, nato pa so nam dali na voljo nekaj prostega časa, da smo spakirali naše stvari in izpraznili sobe.
Malo pred 9. uro smo se toplo oblekli, saj nas je čakal krajši pohod do gozda. Tam nas je učiteljica Nataša poučila o značilnostih Ptujskega polja. Izvedeli smo, da ga na severu obdajajo Slovenske gorice, za katere sta značilna vinogradništvo in sadjarstvo, na jugu vinorodne Haloze, na zahodu sega približno do mesta Ptuj, na vzhodu pa do Ormoža. Leži na levem bregu Drave, ki ga loči od Dravskega polja. Je velika ravnina. Učiteljica nam je tudi pokazala lego vasi, kjer smo se nahajali (Spuhlja).
Nato smo skupaj z učiteljem Borutom raziskovali in spoznavali panonski gozd. Povedal nam je, katera so značilna drevesa (rdeči bor, robinja – po domače akacija, gaber, hrast, lipa, divja češnja, črni topol in več vrst vrb) in podrast (šipek, navadni glog, leska, robida, malinjak, črni trn, črni bezeg, navadna trdoleska in grenkoslad). Ob 13. uri smo se vsi premraženi vrnili v dom, kjer nas je že čakalo kosilo. Kmalu zatem nas je avtobus odpeljal proti Ljubljani.

Tea, 8. b
Z ODRA NA ODER

V sklopu  Nacionalnega  Unescovega  ASPnet  projekta  Dobre vesti iz naše šole in našega kraja je potekalo srečanje vseh sodelujočih šol na prireditvi Z odra na oder, ki smo se je udeležili tudi učenci naše šole. Prireditev je potekala 12. februarja 2009 na OŠ Tabor II  v Mariboru. Na prireditvi smo uprizorili gledališki igri Pika Nogavička avtorice Astrid Lindgren in Drug z drugim, katere avtor je naš sošolec Svit Komel.
V Maribor smo se peljali z avtobusom, ki smo ga delili z učenci OŠ Ledina. Tako smo imeli tudi priložnost, da smo navezali stike z učenci te šole.
Na igralskem odru so nastopili tudi učenci OŠ Ludvika Pliberška in OŠ Tabor II iz Maribora, OŠ Koseze in OŠ Ledina iz Ljubljane ter OŠ Selnica ob Dravi.

Na odru smo se počutili kot pravi igralci, saj je bilo naše občinstvo nad našo uprizoritvijo zelo navdušeno.

 

         

       

Aleksandra Slijepčevič, Dragana Gajič, 6. a

OGLED PREDSTAVE ITAK MAŽI

V ponedeljek, 2. 2. 2009, smo se učenci, ki sodelujemo pri gledališkem krožku, odpravili v Gledališče za otroke in mlade, kjer smo si ogledali predstavo Itak Maži. Zgodba govori o enajstletniku, ki je zatreskan v punco Sanjo in ima petletnega brata Piksija, šestnajstletno sestro Iuzi in mamo Alenko, ki kar naprej primerja ljudi z živalmi. Npr. ovca zmešana, črviček mali, krava nora … Maži je v bistvu pripovedovalec, ostali pa skupaj z njim prikažejo dogodke, ki so samo spomini. Na koncu smo imeli še pogovor z igralci. Predstava mi je bila zelo všeč in je bila tudi smešna.

 

Svit Komel, 6.a

OGLED ETNOGRAFSKEGA MUZEJA

Obiskali smo Etnografsi muzej. Ogledali smo si stalno zbirko in delavnico tkanja.
Tam smo se učili tkati. Tega še nisem nikoli videl. Bilo je težko. S čolničkom sem moral iti skozi niti v levo in desno. Pri tem je moj pomagač Alen dvigal in spuščal leseno napravo, da sem lahko dajal čolniček skozi niti. Natkal sem si lepo zapestnico.

 

Janez Novak, 4. b

ZGODBA O PREŠERNU

V petek, 13.2.2009 ob 8.30 smo učenci od prvega do petega razreda imeli lutkovno predstavo.
Govorila je o Francetu Prešernu. Nekateri so se celo smejali. Nastopali so Janez Skobe,
Osel, Žaba, Maček, Petelin, Učitelj,.. Janez Skobe je igral v dveh vlogah. V vlogi pretepača in v vlogi prijaznega fanta. Fant pretepač ni maral Franceta Prešerna. Svoje prijatelje zjutraj sploh ni pozdravil, pač pa jih je kar na gobec. In na koncu se je pretepaški fant poboljšal
In začel hoditi v šolo in se pridno učiti.

               

       

Bruno Čeferin, 5. a

KULTURNI DAN ZA UČENCE TRETJE TRIADE

V sredo, 21.1.2009, smo učenci višjih razredov odšli v Cankarjev dom, kjer smo si ogledali predstavo. Pred predstavo pa so nas igralci posneli in nas spraševali o modi in o oblekah ter seveda o glasbi. Potem smo prišli v dvorano, kjer smo se udobno usedli in predstava se je začela. Zelo smo se zabavali.
Med predstavo so igralci poklicali na oder tri gledalce (jaz sem bil med njimi) in jih prosili, naj jim zaupajo kašno zgodbo. Tako so starši »zganjali« paniko,  ker nismo povedali, kam so njihovi otroci šli in kje so zdaj ter kaj se je zgodilo, da jih še ni doma. Potem so tudi predvajali naše posnete intervjuje. Bil je tudi neki DJ, ki je zelo dobro vrtel zgoščenke. Čisto na koncu so prišli igralci med gledalce in upali, da bodo našli kašnega gledalca, ki zna plesati. Seveda sem se sam javil, kajti znam malo break danca in sem naučil enega igralca eno osnovo. Ko sem ga naučil, so vrgli balone, mi smo jih pokali ali pa odnesli domov.

Tilen Turk, 7. B


V četrtek, 21. 1. 2009, smo šli v Cankarjev dom in si ogledali predstavo Dogaja.
V igri so nastopali trije igralci. Najprej sta se pogovarjala fant in punca. Potem sta čudno plesala. Tretji je potem zarapal pesem, katere naslov je najbrž Dogaja. Imeli so odličnega DJ-a. Potem so povprašali publiko, kaj bi se zgodilo doma, če te ne bi bilo ali pa če bi se naenkrat čisto spremenil. Za vsak prizor so uporabili drugačne majice in v vseh primerih so zadeli obnašanje staršev in otroka. Na koncu so iz ozadja prileteli baloni in vsi smo jih stiskali in pokali.
Prišli smo domov. Večina razredov, ki so imeli kulturni dan, so šli v »meka«. Tudi jaz sem se tam nasitil, potem pa šel domov
J. Predstava mi je bila všeč, še posebej pa sem bil vesel, ker nam je odpadel test slovenščine.

Svit Komel, 6.a

PRELEVILI SMO SE V RIMLJANE

V petek, 30. januarja 2009, sta iz Mestnega muzeja prišli kustosinji, ki sta izpeljali delavnico na temo Rimljani.
Delavnica je imela tri dele. Najprej sta kustosinji povedali, kako so Rimljani živeli, kakšne stavbe so imeli, govorili sta pa predvsem o Emoni. Nato smo pogledali nekaj replik, kot so povoščena tablica za šolo, omačnica,… V tretjem delu smo učenci odigrali igro Marcus bo star 16 let. 16 let pa zato, ker Rimljani takrat postanejo polnoletni.

 

 

Bruno Čeferin, 5.a

EKO TROJČEK

Kot morda že veste, na naši šoli že kar nekaj časa ločeno zbiramo odpadke, kot so papir, embalaža … Zbiramo tudi baterije, tonerje in kartuše itd.
Učiteljica Renata Filipič je seznanila o tem tudi učence od 1. do 9. razreda.
V vsakem razredu imamo tudi poseben koš za papir, pred zbornico pa zbiralnike za zamaške, baterije in tonerje.
Da učencem 1. in 2. triade ne bi bilo treba priti na drug konec šole, da bi odložili zamaške in baterije v prej omenjene zbiralnike, smo učenci 5.a naredili koše in jih poimenovali eko trojček.
Osnova je bila šestkotna kartonska škatla, ki smo jo kaširali s časopisnim papirjem in lepilom iz moke in vode. Nato smo dodali oči, usta in nos iz vate. Naredili smo tudi pokrove in vse skupaj živahno pobarvali.
Koši so postavljeni v avli v 2. nadstropju šole.

 

Bruno Čeferin, 5. a

REGIJSKI NATEČAJ ZA LIKOVNA IN LITERARNA DELA 

V šoli veliko časa posvečamo vzgoji otrok, kako ravnati ob določenih nesrečah, kako se držati določenih pravil in dogovorov, da se izognemo določenim nevšečnostim.  

Letos smo s spisi in z risbami, ki smo jih pisali oziroma risali na  temo » Naravne in druge nesreče – Klic v sili112«, udeležili natečaja, ki ga je organiziralo Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje Ljubljana. Natečaj je potekal do sredine februarja.

Učenčeve risbe in spisi so bili res izvirni. Nesreče, o katerih so pisali oziroma risali, so res doživeli in le malokdo je pisal ali risal o dogodku, o katerem je le bral. Zanimiv je njihov pogled na dogajanje ob nesreči. Ob tem smo se veliko pogovarjali in se veliko naučili, kako ravnati v takem primeru. Poudarili smo, da je še bolj pomembna preventiva, kako ravnati, kako se držati pravil, da do nesreče sploh ne pride.

Za sodelovanje je bil razred nagrajen s košarkarskima žogama, zračnima tlačilkama in škatlicami za pisala. Devet učencev pa je dobilo potrdila za zelo uspešno napisano besedilo ali narisano risbo, in sicer: SARA Mustar, TARA Djuzič Samardžija, TANJA Perić, TIMON Žgajnar, ALEKSANDAR Šetinc, JERNEJ Gašpar, GAŠPER Župan.
 

Mentorica: Bogdana Turk

ZIMSKI ŠPORTNI DAN

V petek, 13. 2. 2009, smo imeli športni dan. Lahko smo se odločili za štiri  dejavnosti: pohod, alpsko smučanje ali pa drsanje. Jaz sem se odločil za pohod v Tamar.
Peljali smo se v Planico približno eno uro in pol. Potem smo se zbrali in razdelili v dvojice. Nato smo se odpravili kar na pot. Veliko smo se smejali, hecali, na kratko povedano zabavali. Ko smo prišli do cilja, je bila tam majhna koča, kjer smo si oddahnili in nekaj spili ter pojedli. Malo smo se tudi pozabavali med sabo in drugimi razredi. Potem smo se vrnili na avtobus. Nato smo vstopili in domov grede gledali Toma in Jerryja.
Ko smo prišli pred šolo, smo se poslovili. Zelo nam je bilo všeč, ker smo se razmigali, hecali ter smejali.

Tilen Turk, 7. b
ŠPORTNO-NARAVOSLOVNI TABOR 4. RAZREDOV V DOLENJI VASI PRI ČATEŽU
Od 23. do 27.4.2009 so se učenci 4. razreda naše šole udeležili tabora v domu Čebelica v Dolenji vasi pri Čatežu.
Na petdnevnem taboru so se prepletale športne, naravoslovne in tudi družboslovne vsebine.
Dan je bil razdeljen na posamezne dejavnosti, ki so se vrstile od jutranjega vstajanja do večerne pravljice pred spanjem.

Prvi dan nas je sprejela vodja doma, gospa Andreja. Razložila nam je hišni red: da stvari tečejo tako, kot morajo, in da se imamo prijetno, se moramo držati določenega reda in pravil. 
Po kosilu smo spoznavali vas Čatež, se povzpeli k bližnji romarski cerkvi na Zaplazu, prisluhnili legendi o nastanku cerkve ter se med vinogradi vrnili v dom. Pred večerjo smo se igrali igre z žogo, po večerji pa smo se spoznavali ob druža bnih igrah. Ob desetih smo ugasnili luči in poskusili zaspati ob poslušanju pravljice v objemu punčk, medvedkov in drugih plišastih igrač.
 
 
Vsak dan smo vstali ob sedmih. Tako je bilo tudi v torek.  Sledila je jutranja telovadba, nato umivanje, pospravljanje in ocenjevanje sob ter zajtrk. V torek je bila naša dopoldanska dejavnost spoznavanje čebel in lokostrelstvo. Popoldne smo spoznavali življenje nekoč in danes na vasi, se seznanili z osnovami kolesa, odšli v gozd, kjer smo spoznavali živali v gozdnih tleh, zvečer pa smo opazovali zvezde. Imeli smo veliko srečo, saj jih je bilo nebo polno. Med drugim smo videli  Rimsko cesto, Veliki in Mali voz, zvezdo Severnico, ozvezdje Leva, ozvezdje Medveda. Prijetno utrujeni smo ob desetih zaspali.



V sredo smo se  kljub mrazu, ki je bil malo nenavaden za ta čas na Dolenjskem, odpravili na poučen pohod, kjer smo dobili tudi žig v knjižico »Krpan«. Po kosilu  smo spoznavali živali, ki jih imajo v domu Čebelica. Po večerji smo se pomerili v tako imenovanem Čebelnjaku znanja in zopet ob pravljici zaspali. Tokrat s spanjem ni bilo težav.



V četrtek je bila naša dopoldanska aktivnost kolesarjenje in orientacijski tek »lov na lisico«.
Popoldne pa smo odšli v bližnji gozd, kjer smo se naučili, kako si naredimo zavetje v naravi.  Večer smo zaključili s »škratovim plesom«.

 

 

V petek smo kolesarili, in sicer na kolesarskem poligonu, in  nato še plezali po pravi plezalni steni.
Polni vtisov, vendar prijetno utrujeni, smo se po kosilu vrnili domov v Ljubljano.
   
 

V domu smo se prijetno počutili, saj je lepo urejen. V  tednu dni prijetnega in zanimivega dela smo se obenem učili pravil obnašanja, prijetnih medsebojnih odnosov in medsebojnega spoštovanja.
Vsi delavci doma Čebelica so bili zelo prijazni in spoštljivi do nas. Od njih smo se veliko naučili. Učili  smo se tudi živeti drug z drugim, si deliti stvari, upoštevati navodila, biti prijazni drug do drugega, spoštovati sebe in druge, si medsebojno pomagati …  Skratka, bilo nam je lepo.

 Učenci so vsak dan pisali dnevnik. V njem so zapisali, kaj so tisti dan delali, oziroma, česa so se naučili in kaj so novega videli.
                       
Bogdana Turk



Nekaj utrinkov iz učenčevih dnevnikov:
                                                                            
1.    DAN

Danes smo prispeli v dom Čebelica.
Najprej smo se na skupnem sestanku pogovorili o pravilih, nato pa o dejavnostih. Nato smo imeli kosilo. Po kosilu smo odšli do cerkve na Zaplazu.
Pot do cerkve nas je vodila skozi vaški trg. Na njem se vsako leto zbere veliko ljudi, ki se udeležijo pohoda »Od Litije do Čateža«
Ko smo prispeli do cerkve, smo slišali zgodbo o dečku in videli velikanovo stopinjo.

Jaka Kump 4.b



2.    DAN

Prvo noč sem zelo lepo spal. Najboljše, kar sem danes doživel, je bilo lokostrelstvo. Ker smo priredili tudi tekmovanje, sem bil na njem prvi.
Danes smo se učili tudi o čebelah in gozdu. Šli smo v čebelnjak in si tam ogledali čebele.
V gozdu smo  v gozdnih tleh iskali majhne živali. V naši skupini smo nabrali veliko stonog
Učili smo se tudi o kolesu, opremi kolesa, primerno veliki čeladi. Tam smo tudi pisali in se pripravljali na kolesarstvo.
Po večerji bomo šli na nočni pohod. Po nočnem pohodu bom šel spat.
 Želim vam lahko noč.

Luka Potočnik,  4.b



3.    DAN

Danes smo odšli z učiteljico Živo in učiteljem Matejem v gozd. V gozdu smo naštevali živali po črkah abecede. Med hojo po gozdu smo se ustavljali in se učili o rastlinah. Nato smo se igrali eno igro.
Po kosilu smo se  z učiteljico Živo pogovarjali o živalih. V rokah sem držal paličnjaka. Sprehajal se mi je po roki. Zelo me je žgečkalo.
Po večerji smo praznovali moj rojstni dan. Sošolci so mi voščili in zapeli nekaj pesmic.
Umili smo se in odšli spat.

Gašper Župan,  4.b



4.    DAN

Danes so nas, kot vedno, zjutraj zbudili s pesmijo. Čez pol ure smo odšli na telovadbo, nato pa na zajtrk. Po zajtrku smo pospravili posteljo, ker je bilo ocenjevanje sob. Naša današnja ocena pospravljene sobe je bila 9,5 točke, kar je zelo dobro.
Cel 4.b razred je odšel v gozd, kjer smo postavljali šotore. Timon, Alen in jaz smo prvi postavili šotorsko krilo, ki bi ga lahko uporabili za več stvari.
Učiteljica Živa, ki nas je peljala v gozd, je povedala, da če bi se človek izgubil v gozdu, bi za preživetje potreboval pijačo, toploto, hrano, svetlobo in zavetje.
Odšli smo nazaj v dom Čebelica. Na igrišču smo imeli kolesarstvo. Bilo je zelo lahko in lepo.
Imeli smo kosilo. Po kosilu smo šli na »lov za lisico«. Iskali smo vprašanja in odgovarjali nanje. Najboljše je bilo, ker smo sami iskali stvari, ki nam jih je učiteljica naročila.
Po kratkem odmoru v domu Čebelica smo odšli  v gozd z učiteljem Matejem. V gozdu smo iskali predmete, ki jih je učitelj Matej pokazal. Žal, jih ni nobeden našel.
Zvečer smo imeli izvrstno večerjo. Pico!
Danes sem se veliko naučil.

Aleksandar Šetinc,  4.b



5.    DAN

Danes smo vstali. Po zajtrku smo kolesarili. Vozili smo se  po kolesarskem poligonu.
Nato smo plezali po 11m visoki plezalni steni.
Po plezanju smo imeli kosilo. Po kosilu smo se poslovili in odšli domov.

Timon Žgajnar,  4.b
ZDRAVA HRANA

V četrtek, 16.4.2009, smo imeli v 5. a razredu zaključek projekta Zdrava hrana. Razdelili smo se v skupine. Vsaka skupina je dobila svoje naloge, ki smo jih morali opraviti . Delo po skupinah smo si enakomerno razdelili. Naše delo je bilo raziskovalne narave. Raziskovali smo na  tržnici in v trgovinah. Nekateri učenci so izvedli anketo. Zanimalo jih je, katero sadje in zelenjava gre najbolj v prodajo in v katerem letnem času prodajo največ tega. Skupina, ki je proučevala  žita, je z anketo ugotovila, da mnogi ankentiranci ne poznajo žitaric in zato tudi ne vedo, da jih uživajo dnevno, saj tudi kruh sodi med žitarice. 
V prvem delu smo predstavili  svoje plakate, potem pa smo preizkušali svoje kuharske sposobnosti. Tudi tukaj smo bili razdeljeni v iste skupine. Pripravili smo shake iz gozdnih sadežev, sadno solato in spekli afriško gibanico. Ena skupina pa je pripravila pogrinjek. Pripravljena hrana je bila zelo okusna.
Pri delu smo uživali, vsekakor pa smo se tudi veliko novega naučili.
 
Anja Planinc, 5. a
POLIGON ZA PETOŠOLCE

V četrtek, 7. maja 2009, smo se učenci 5. razredov udeležili kolesarskega poligona v Ljubljani na Dolgem mostu.

 
PUNČKE IZ CUNJ

Učenci 5. a ter 8. in 9. razredov smo pri tehniškem dnevu izdelovali punčke iz cunj. Tako preprosta punčka je včasih predstavljala ljubko igračo, danes pa simbolizira otroka iz držav v razvoju. Učenci naše šole se zavedamo, da ti otroci potrebujejo pomoč, zato smo 16. 4. 2009 pripravili prodajno razstavo, na kateri smo prodajali omenjene punčke. Zbrani denar smo podarili Unicefu in tako omogočili cepljenje otrokom iz držav v razvoju.

             
ULIČNA UPRIZORITEV PIKE NOGAVIČKE

V sredo, 13. maja 2009, smo se  učenci, ki obiskujemo gledališki krožek predstavili na Festivalu slovenske filantropije. Na Stritarjevi ulici smo zaigrali igro Pika Nogavička.

             
UNESCOV NARAVOSLOVNI TABOR V GRIŽAH
V sredo, 20. 5. 2009, smo se z avtobusom odpeljali na Unescov naravoslovni tabor. Tabor poteka že osmo leto. Med vožnjo smo se ustavili na Trojanah, kjer smo pojedli krofe in sladoled. Odpeljali smo se do Griž. Ustavili smo se v piceriji, pojedli vsak dva kosa pice, spili nekaj pijače in skupaj odšli peš do šole v Grižah. Tam so nas že čakali novi prijatelji.
Z mojim gostiteljem, novim prijateljem Gašperjem, sva odkorakala domov h Gašperju. Starša sta bila zelo prijazna in dobrovoljna. Gašper mi je razkazal hišo in sobo, v kateri sem prenočeval. Takoj sva pričela z igricami na ply stationu.
Ob četrt na šest pa sva odhitela na kulturni program. Na oder je stopila napovedovalka in spregovorila nekaj besed o Unescovem naravoslovnem taboru, nato pa prepustila besedo ravnatelju. Po kulturnem programu smo vsi učenci in obiskovalci odšli na večerjo. Po večerji smo začeli izdelovati najrazličnejše izdelke iz mavca. Izdelke smo tudi pobarvali.
Ojoj, nastop kačjih pastirjev je bil tako glasen, da me je celo noč bolela glava.
Naslednji dan sem se zbudil že ob pol sedmih. Pozajtrkovali smo pri gostiteljih, nato pa odšli do učiteljice Ane. Ustvarili smo si program za cel dan. Naredili smo dva poskusa.
 Po kosilu smo opazovali sonce, brizgali z gasilnimi cevmi in odpravljali predsodke do živali kot so pajki, kače, žužki in podobno.
 Po vsem tem smo odšli v predverje fotografa in popotnika Arneja Hodaliča na temo »pod ledom«. Predstavil se je tudi angleški dramski krožek s predstavo Matilda.
 Vrnili smo se v šolo in naredili poskus vulkan. V posodo smo vlili hladno vodo. Obarvali smo vrelo vodo in jo zaprli v manjšo posodico. Postavili smo jo v posodo s hladno vodo. Posodo z vročo vodo smo odprli in rdeča barva je šla na vrh posode s hladno vodo. Videti je bilo kot pravi vulkan.
V petek, 22. 5. 2009, smo se zjutraj pred šolo skupinsko fotografirali, nato pa odšli vsak v svojo delavnico. Izdelali smo plakat in pljuvalca. Izdelava plakata je bila zelo zabavna. Po predstavitvi plakata in pljuvalca smo imeli predstavo in poslušali smo še nekaj besed glavnih gostov.
 
Pot domov je hitro minila. Doma so me sprejeli starši in stari starši.

Jure, 5. b

        

V sredo, 20. 5. 2009, smo se z avtobusom odpeljali na Unescov naravoslovni tabor. Prvi dan me je sprejela prijetna družina s hčerko Kim, ki je bila moja gostiteljica. Razkazala mi je njihovo šolo, njeni starši pa so medtem odnesli mojo prtljago k njim domov. Sledil je sprejem, kjer smo dobili darila in si ogledali predstavo Volk in sedem kozličkov, ki so jo zaigrali devetošolci. Kasneje smo sodelovali vsaka skupina v svoji delavnici. Jaz sem delala v skupini Odprava predsodkov do živali. Pobarvala sem rakc, narejenega iz mavca. Sledil je nastop glasbene skupine Kačji pastirji. Po večerji sva s Kim pogledali film in utrujeni zaspali.
 
Naslednje jutro sva se zbudili pred osmo uro, saj se je ob devetih začelo delo v delavnicah. V zoološki delavnici, kjer sem sodelovala, smo imeli različne živali. Tu je bila činčila, jež, hrček, legvan, ščurki, velik kosmat pajek in kačji indijski piton in gož. S temi živalmi smo se učili ravnati. Seveda se je veliko otrok balo kač in pajka, zato smo jim razložili, da jim žival ne bo naredila ničesar, ker čutijo naše razpoloženje. Če si miren in sproščen, to živali čutijo in se umirijo. V nasprotnem primeru pa so nemirne, bežijo, se zvijajo in grizejo. Tudi sama sem se na začetku bala pajka, vendar sem se naučila, da se živali ne sodi po videzu, saj so se nekateri bali kač, ker so jih sodili po videzu, niso pa pomislili, da tudi hrček, čeprav je lep, lahko skoraj tako boleče ugrizne kot kača. Po šestih predstavitvah  nam je fotograf predaval o življenju Eskimov. Najbolj grozno se mi zdi to, da njihovi otroci sedem mesecev preživijo v internatu. Ko pride helikopter, se morajo otroci posloviti od staršev in oditi. Počitnice pa imajo dvakrat na leto po tri tedne.

Po predavanju so nekateri učenci v angleškem jeziku zaigrali igro Matilda. Potem smo imeli še predstavitev živali za starše. Najbolj smešna je bila mala Grizlica, ki pa sploh ni bila prava žival, ampak mala igrača, ki so se je vsi ustrašili, ko je skočila iz škatle, v kateri je bila pritrjena vzmet. Ko smo končali z delavnicami, sva s Kimino mamo odšli na sladoled.

Zjutraj sva zgodaj vstali, saj smo imeli ob osmih fotografiranje. Potem smo izdelovali plakate o tem, kaj smo čutili, ko smo v rokah držali živali, ki smo se jih bali. Po koncu smo se malo poigrali in se drug drugemu podpisali na majico, ki smo jo dobili. Zaigrali so nam še predstavo, vendar nam naslova niso zaupali. Po koncu smo z učiteljico Mojco odšli domov.
 
Bilo je zabavno, poučno in lepo, saj sem spoznala veliko novih prijateljev in prijateljic, kot za nagrado pa so bili tudi njihovi učitelji prav tako prijazni kot naši. Upam, da se bomo še kdaj srečali na takem ali podobnem taboru.

Sara Marinko, 5. b

delavnice     zivali


odhod  potapljanje

TURIZMU POMAGA LASTNA GLAVA
23. APRILA 2009  smo V MERCATOR CENTRU ŠIŠKA sodelovali NA ZAKLJUČNI TURISTIČNI TRŽNICI 23. VSESLOVENSKEGA FESTIVALA MLADIH -TURIZMU POMAGA LASTNA GLAVA.
Za temo VODA – ZDRAVJE – IZZIV ZA PRIHODNOST smo izdelali turistično nalogo in predstavitev z naslovom ZA ČISTO LJUBLJANICO. Za nalogo smo prejeli srebrno in zlato priznanje za tržnico. Naš nastop je bil predvajan tudi v turistični oddaji NA LEPŠE v ponedeljek, 4. 5. 09  in v torek 5.5.09.

Mentorica turističnega krožka: Jožica Goneli


ZAKLJUČNA PRIREDITEV OB KONCU ŠOLSKEGA LETA
V sredo, 3. 6. 2009, smo popestrili dan obiskovalcem zaključne prireditve ob koncu šolskega leta. Na prireditvi so nastopili učenci, ki so bili čez celo šolsko leto aktivni tudi na pevsko-glasbenem, plesnem in igralskem področju.



Pripreditev  

Pripreditev1

Prireditev2    Prireditev3

Prireditev4    Prireditev5

Prireditev6

Mojca Dremelj Blažon
POHOD OB ŽICI
V petek., 8.5.2009, smo se kot ponavadi zbrali v šoli. Ta dan nismo imeli pouka, ampak smo šli na pohod okrog nekoč okupirane Ljubljane.
Ko smo začeli hoditi, ni bilo tako utrujajoče. Hodili smo in hodili, potem pa prispeli do bajerja, kjer smo dobili vodo in frutabelo.Tu smo počivali in se tudi zabavali.
Kmalu smo nadaljevali pot. Ko smo prispeli do našega cilja, smo se ustavili in obrnili.  Hoja nazaj je bila utrujajoča. Skoraj vse so že bolele noge. Ko smo prispeli nazaj, v šolo, smo bili veseli in zadovoljni.

Ta dan mi je bil zelo všeč, saj smo se s pohodom spomnili našega glavnega mesta, ki je bilo med drugo svetovno vojno obdano z bodečo žico.


       

      

   

Timon Žgajnar, 4. B
VRTEC BIBA NA OBISKU
V torek, 9. 6. 2009, so nas obiskali malčki iz sosednjega vrtca Biba. Naši učenci so jim uprizorili igro Pika Nogavička. Kako pozorno so prisluhbili Pikinim norčijam pričajo spodnje fotografije.


                   

         

        

        

        




TABOR DOBRE VESTI V SENOVEM
Od 4. do 6.6.2009  sem se udeležila 3. tabora ustvarjalcev Dobrih vesti na Senovem.

Dragana, Aleksandra, Vid Rijavec in jaz smo se skupaj z učiteljico Miro Gregl Hrstič v četrtek, 4. 6. 2009,  zbrali pred  šolo. Z avtobusom smo se 15 minut čez sedmo odpeljali proti OŠ Ledina. Pridružilo se nam je približno trideset otrok z njihove šole. Čeprav mi je na avtobusu pogosto slabo, sem skrbno opazovala okolico in na slabost kmalu  pozabila. Okrog desetih smo prispeli na cilj. Moji vrstniki so se najprej predstavil s petjem in glasbo. Po malici smo se seznanili s skrivnostnim svetom vesolja. Čeprav smo bili polni vprašanj, smo dobili odgovore na večino. Pred kosilom smo prisluhnili rezultatom ankete o glasbi. Nato smo se posvetili plesom. Naučili smo se narodni ples, ki so ga tukaj plesali v preteklosti, nato pa še sodoben ples na glasbo High School Musical. Končno je prišel trenutek, ko sem spoznala gostiteljico. Ime ji je bilo Tadeja in ni gostila samo mene, ampak tudi Isidoro, ki je prišla iz Srbije. Tadeja je bila stara 13 let in je hodila v sedmi razred. S starši je živela na kmetiji, na nadmorski višini 820m. Živeli so najvišje v Krški občini. Dolgo v noč smo se pogovarjale, zato smo šle spat šele ob pol dvanajstih. Čeprav sem bila še malo zaspana, sem bila naslednji dan 15 minut do devetih že pred šolo. Imela sem malo treme, saj sem vedela, da bom zdaj tudi jaz aktivno sodelovala s svojimi sošolkami in  sošolcem pri predstavitvi naše šole. Predstavili smo življenje in delo slikarja Hinka Smrekarja, po katerem je dobila naša šola ime. Nato smo predstavili še nekaj najuspešnejših projektov, ki so potekali na naši šoli. Po malici smo se zbrali, da bi se pogovarjali o glasbi. Govorili smo tudi o Evrosongu in iskali vzroke, zakaj je slovenska pesem le redko med finalisti. Nato nam je ravnatelj OŠ Senovo razkazal njihovo šolo. Pozneje mi je Tadeja povedala, da velja njihova šola za 3. najlepšo v Sloveniji. Po kosilu so nas čakale zanimive delavnice. S servietno tehniko sem okrasila škatlo iz kartona, izdelala sem rožo iz papirja in sliko z barvnim peskom. Na delavnicah sem zelo uživala!
Po počitku smo se zbrali pred šolo in odšli do krušne peči, ki je stala na prostem. Tam smo opazovali plese, jedli dober kruh in izvedeli marsikaj o življenju v preteklosti. Zvečer sem ponovno odšla h gostiteljem, dekleta smo si izmenjale  msn-je in telefonske številke.

Zadnji dan smo se ponovno zbrali pred šolo. Nato smo šli na krajši izlet in si ogledali JE Krško. Po kosilu smo dobili darila in potrdilo o udeležbi na taboru. Z vlakom smo se vrnili v Ljubljano.

Ko sem izvedela, da sem izbrana za tabor na Senovem, si nisem niti predstavljala,  kaj me čaka. Čeprav sem dobila program, ki je bil zelo obsežen, sem doživela veliko več. Vrnila sem se z veliko lepih spominov in novimi prijateljstvi.

 Lana Goričanec, 6. a

 

Na Senovo smo se odpeljali z avtobusom, ki nas je čakal pred šolo že ob 7.15. Z njim so se peljali tudi osnovnošolci iz  OŠ Ledina. Na OŠ XIV. divizije Senovo smo prispeli okoli desetih.
Po uvodnem srečanju so nas odpeljali v veliko dvorano, kjer se je začela prireditev Glasba nas povezuje. Na prireditvi sem igral na harmoniko. Na vrsti sem bil med zadnjimi, zato sem bil za odrom zelo nestrpen. Zaigral sem dve skladbi, Akrobata in Na Robleku, ki sta bili občinstvu očitno zelo všeč, saj so mi bučno ploskali.
Po prireditvi smo odšli vsi na kosilo, potem pa sem se posvetil raziskovanju šole. Sprva sem mislil, da je šola silno zapletena, a sem kmalu ugotovil, da je v resnici čisto enostavna trinadstropna stavba, ki se deli na novi in stari del. Stari del je bil zgrajen pred 2. svetovno vojno, novi del pa pred nekaj leti. Vsako nadstropje ima krožni hodnik in učilnice.
Kmalu zatem je zvonilo in začele so se delavnice. Najprej so nas razvrstili v skupine. V vsaki je bilo okoli deset učencev. Prva delavnica je bil Orffov orkester. Vodil ga je učitelj Dušan, ki nas je naučil igrati dve skladbi. Sam sem igral na ksilofon in si nisem mogel zapomniti melodije. Saj je kasneje še kar šlo, ko sem se zbral. To je trajalo dve uri. Potem smo imeli plesne delavnice, ki mi niso bile niti najmanj všeč. Sledila je še predstavitev tega, kar smo se naučili v delavnicah.
Zvečer so po nas prišli gostitelji, pri katerih smo prespali. Ker je bilo do noči še dolgo, smo se igrali in odšli pozno spat.
Naslednji dan smo imeli okroglo mizo. Pogovarjali smo se na temo »Glasba nas povezuje«, kar ni bilo prav res, saj nas je kar razdvojila, in sicer na tiste, ki so trdili, da se pri snemanju glasbe vokal ne spremeni, in tiste, ki so trdili, da se.
Sledila je predstavitev šol. Mi smo našo šolo in projekte predstavili s pomočjo računalniškega programa.
Popoldan smo začeli z delavnicami. Tokrat so bile delavnice res po mojem okusu, saj smo pri različnih učiteljih izdelovali stvari, ki smo jih na koncu tabora podarili za spomin. Imeli smo tri delavnice. V prvi smo na les narisali motiv ter ga namazali z lepilom in potresli z barvnim prahom. V drugi smo izdelovali škatle za darila ter jih okrasili z motivi Dobrih vesti, torej sončnicami. V tretji delavnici smo delali rože iz papirja, ki so bile imenitna darila.
Sledil je sprehod po šoli. Razkazali so nam kamnine v izložbah, fosilizirano ribo in rudarski rov pod šolo.
Potem smo imeli prosto, kar smo izkoristili za nakupe. Proti večeru se je začel družabni večer ob krušni peči. Tam smo jedli značilno jed za Senovo, imenovano »pršjača«. To ime je nastalo iz besede prosjača, ker so jo običajno naredili za otroke, ki so prosili. Jed je bila zelo okusna, zato smo siti odšli spat.
Zadnji dan tabora smo se odpravili na ogled JE Krško. Avtobus nas je odpeljal do informacijskega centra v Krškem, kjer smo si ogledali film o JE Krško, potem pa šli še v oddelek z maketami, zemljevidi in računalniškimi kvizi. Dobili smo modelčke tablet urana, narejene iz železa. Po malici smo se odpeljali v JEK. Tam so nas najprej pregledali varnostniki, zatem pa nas je avtobus odpeljal na krožno vožnjo po elektrarni. Šli smo mimo stare tlačne turbine, ki so jo zamenjali pred nekaj leti, potem mimo električne centrale, ki elektriko razpošilja v različne kraje, potem mimo reaktorskega dela, ki je bil vključen na polno moč. Šli smo tudi mimo hladilnih stolpov, ki služijo kot dodatno hlajenje, če je pretok reke Save premajhen, potem mimo zbiralnika vode in skladišča za nizko in srednje radioaktivne odpadke ter mimo cisterne za olje. To je bil najboljši izlet, na katerega sem kdajkoli šel.
Po kosilu je sledil zaključek tabora. Na njem sta ravnatelj OŠ Senovo in voditeljica tabora povedala nekaj besed. Potem smo dobili darila in prisluhnili Unescovi himni. Ko se je vse to končalo, smo oddrveli na železniško postajo, se vkrcali v vlak Brestanica-Ljubljana in se odpeljali domov.
Tabor je bil nepozabno doživetje, z veliko veselja in dobre volje. Spoznal sem nove prijatelje in se tudi nekaj novega naučil.

 

 

Vid Rijavec, 6.a