Čarobni obesek
Pogumni mladenič
Svet brez meja
Bitka z zobotrebci
Bila sem zaljubljena
ČAROBNI OBESEK
Pred davnimi časi je živela družina, ki je imela tri otroke. Dečka sta bila ljubljena in oboževana od staršev, ki so jima ustregli v vsaki njuni želji. Najmlajšo deklico pa so zanemarjali. Cele dneve je morala preživeti v svoji majhni, skromni sobici. Zato je bila zelo nesrečna in večkrat je jokala. Nekega dne pa se je deklica odločila da pobegne od doma in gre v svet iskat srečo in lepše življenje. Tekla je, kot so jo nesle noge in tako je prihitela do vodnjaka. Bila je žejna in je segla v vodnjak po vodo, skupaj z vodo pa je zajela čudovit obesek. Obesila si ga je okoli vratu ne vedoč, da v sebi nosi veliko čarobno moč. Nadaljevala je svojo pot in kmalu jo je začela premagovati utrujenost in lakota. Prišla je do roba gozda, se usedla v visoko travo in strašno si je zaželela nekaj toplega za pod zob in mehko posteljo, v kateri bi si odpočila. In glej no glej - želji se ji uresničita, še preden je uspela prešteti do pet. Deklica si od začudenja komaj opomore, poje svojo večerjo in utrujena zaspi. Ko jo naslednji dan vodi pot skozi temačen in prostrani gozd, na jasi zagleda majhno, staro in zapuščeno hišico. Zdi se ji ravno pravšnja, da v njej preživi naslednjo noč. Ko pa pride do razmajanih vrat, pred njo stopi stara gospa. Deklica se najprej močno prestraši, stara gospa pa je bila dobra in prijazna. Povabi jo v svoj skromni dom. Tam ji deklica pove, kaj se ji je zgodila prejšnji večer. Stara gospa ji razkrije skrivnost obeska, ki krasi dekličin vrat. Pred davnimi časi je v tej deželi živel kralj, ki je na enemu od svojih sprehodov po naravi izgubil čudežni obesek in ga nikoli več našel. Obesek pa ima veliko moč in ti izpolni vse dobre in lepe želje, ko pa bi prvič zaželel kaj slabega komu drugemu, izgubi vso moč. Deklica je od veselja kar poskočila in njeno dobro srce si je zaželelo samo eno. Želela se je vrniti domov, kjer bi jo pričakala ljubeča in pozorna družina. Poljubila je staro gospo in odhitela proti domu. Želja se ji je izpolnila. Nna vratih sta jo čakala brata in nasmejana starša, objokana od sreča, da se je njuna hči vrnila. Skupaj so tako srečno živeli do konca svojih dni. Pia Gorišek, 5.c
POGUMNI MLADENIČ
Nekoč pred davnimi časi so živeli trije bratje. Slišali so za princeso tiste dežele, ki je bila v težavah. Odločili so se, da jo bodo poskusili rešiti. Prvi se na pot poda najstarejši. Na poti sreča medveda. Hoče ga ubiti, a se zgodi obratno. Ko brata nekaj časa ni domov, se na pot poda drugi. Tudi tega ubije medved. Ko ga nekaj časa ni domov, se na pot poda tretji brat. Kakor ostala dva, tudi on sreča medveda. Prijazno ga pozdravi in mu ponudi polovico svoje malice. Medved hvaležno poje hrano. Ko se fant odpravi dalje, mu medved v zahvalo podari najostrejši meč na svetu in čarobni napoj, ki ti v hipu, ko ga popiješ, podari moč dvanajstih mož. Tretji brat hodi še devet dni in devet noči, ko naposled prispe v neko mesto, ki je odeto v žalost. Vse zavese na oknih so črne in ljudje hodijo po ulici neutolažljivo jokajoč. Fant ves zmeden gleda v to silno žalost in povpraša mimoidočega, zakaj je tako nesrečen. Ta mu pojasni, da je princeso ugrabil hudoben zmaj in jo ima zaprto v votlini nad mestom. Fant se odpravi reševat princeso iz peklenske votline, kjer prebiva zlobni zmaj. Izzove ga na dvoboj. Zmaj pride iz votline in strahotno tuli. Tretji brat brž popije čarobni napoj in dobi moč dvanajstih mož. V roke zgrabi najostrejši meč in se pogumno poda v boj s strahotno pošastjo. Borba traja tri dni in tri noči, ko zmaj ves polomljen in poškodovan končno omahne mrtev na tla. V tem trenutku iz votline priteče princesa. Ko zagleda svojega rešitelja, se v hipu zaljubi do ušes. Kralj, ki je presrečen, ker je njegova edinka končno rešena iz krempljev hudobne in strahotne pošasti, seveda takoj privoli v poroko. Slavje priredijo čez sedem dni. Praznujejo poroko in hkrati tudi princesino rešitev. Celo mesto pleše in se veseli tri dni in tri noči. Lenart Kirbiš, 5.c
SVET BREZ MEJA
Nekoč je živel oče z sinom edincem. Živela sta skromno. Toda sin si je želel boljšega življenja, zato je odšel po svetu. Tako je zabredel v težave. Hudobni policisti so go osumili, da tihotapi orožje. Lovili so ga skozi življenje, dokler ni spoznal ekipe X, ¬ekipe upornikov. Ekipa je imela štiri člane in pet magičnih verižic. Potrebovali so le še njega, saj so se sedaj lahko verižice med seboj povezale in tako dobile magično moč. Tako so nekaj let kovali in pripravljali načrte, da bi porazili hudobne policiste. Ko so se končno pripravili, so napadli policiste, jih klatili in mlatili. A niso jih še premagali. Vodja policistov je bil zelo prebrisan in ukradel je eno verižico, tako se je povezava prekinila. Cela ekipa X je izgubila super moč. V svoji tajni bazi so ga s pomočjo super računalnika odkrili. Odšli so na kraj, kjer se naj bi nahajal in mu vzeli verižico. Potem pa so ga poslali pošteno garat. Oni pa so prevzeli oblast nad svetom brez meja in nadzora. Matej in Gala, 5.c
BITKA Z ZOBOTREBCI
Nekoč je živel fantek, ki mu je bilo ime Anže. Star je bil 13 let. Imel je grdo navado, jedel je v svoji sobi na postelji in kar je še huje, ko je pojedel malico, kosilo ali večerjo, si je z zobotrebci čistil delce hrane, ki so mu ostali med zobmi. Ko ni več potreboval zobotrebcev, jih je kar metal po tleh. Nekega večera ko je Anže že spal,  je nekaj zaslišal.  Zbudil se je in pogledal, kaj pomeni ta hrup. Ni mogel verjeti. Zagledal je male vojačke, ki so se borili z zobotrebci. Anže ni mogel odvrniti pogleda od njih, ki so se vneto bojevali. Kmalu je zaspal. Ko se je zjutraj zbudil, je preveril  mesto, kjer je prejšnjo noč potekal boj med malimi vojački. Niti enega ni bilo več. Čudno se mu je zdelo, saj jih je čisto zares videl. Spomnil se je. Če jih je videl prejšnjo noč, jih bo moral videti tudi ta večer. In tako je počakal do večera. In res. Vojska se je ponovno bojevala. Ampak nekaj je bilo narobe. Vojački so zrasli za en centimeter. Anže tega ni spregledal. Ugotovil je tudi, da jih je bilo manj kot prejšnji večer. Dolgočasno se mu je zdelo, ker jih je bilo vedno manj, kajti v boju so mnogi izgubili življenje. Anže je zaspal. Ura je bila že deset zjutraj, ko se je Anže zbudil. Spomnil se je, da so bili prejšnjo noč vojački večji in če je res, da rastejo, bodo ta večer še večji. Komaj je čakal, da pade noč. Zopet se je pričel boj med vojaki. Res je, vojački so zrasli za dva centimetra. Anže jih je opazoval pri boju in čakal, kdo bo tokrat zmagal. In ko je bil boj najbolj napet, je postal zelo zaspan. Premagal je spanec, kajti hotel je videti, kdo bo tokrat zmagal. Uspelo mu je, da si je bitko ogledal do konca. Kočno je lahko zaspal. Bilo je jutro, ko se je Anže zbudil. Zaspano je pogledal na tla. Zagledal je zobotrebce, ki so bili razmetani po vsej sobi. Pobral je en zobotrebec in zagledal nekaj nenavadnega. Na njem so bile majhne luknjice. »Kaj če so vojački prišli sem samo zato, ker so v moji sobi zobotrebci razmetani po tleh,« si je mislil Anže. SE NADALJUJE… Nejc Majhen, 5.a
BILA SEM ZALJUBLJENA
Zaljubila sem se prvega šolskega dne v prvem razredu. Zaljubila sem se v mojega sošolca Davida. Nekega dne sem se s fanti igrala lovljenje po igralih. Takrat sem spoznala, da se s fanti zelo dobro razumem. Nekega dne mi je David postal zelo všeč, vendar tega sošolci niso vedeli. Na začetku četrtega razreda sva se z Davidom zelo veliko pogovarjala, igrala in sedela skupaj.                                                                                                                          Lana Goričanec, 4. a