GRAJSKI PASTIR
 
Na nekem dvoru je služil pastir, ki je za pomoč pri paši na pristavi, imel dva psa.
Nekega dne pastir vidi,da ograja okrog  in okrog gori, na sredi pa sika pisan gad. Ureže si palico, jo pomoli čez ogenj, gad pa se ovije okrog nje. Ko dvigne palico, se gad ovije okrog pastirjevega vratu.
,,No, lepa nagrada za to, da sem te rešil iz ognja.'' reče pastir.
,,Nesi me k očetu in k materi,'' reče gad.
,,Kam naj te nesem? Kdo bo pa pazil moje ovce?'' reče pastir.
,,Za ovce ne skrbi, našel jih boš na istem mestu, samo odnesi me, kamor ti rečem.'' pravi gad.
Pastir gre, kamor mu reče gad.
,,Ko te bodo straže pred gradom ustavljale, reci, kar ti bom povedal,'' poučuje gad pastirja. ,,Moj oče ti bo ponujal srebra in zlata, ker si me rešil iz ognja, a ničesar ne vzemi, prosi ga le za 'nemštim'. V začetku ti ga ne bo hotel dati, če pa ne boš maral drugega, ga le dobiš.''
Pred grajskimi vrati so stale same kače, vendar se ravna po gadovem nasvetu in končno ga spustijo noter.
Ko gad zagleda svojega očeta, stopi predenj in mu reče: ,,Ta pastir me je danes rešil iz ognja.''
Pastir hoče oditi, a ga oče gad ustavi: ,,Ne, kam pa greš? Povej, kaj hočeš zato, ker si mi rešil mojega prvorojenega sina iz ognja? Hočeš zlata ali srebra?''
,,Če mi hočeš kaj dati, mi daj 'nemštim', drugega ne vzamem nič!''
,,To ti bo škodovalo,'' reče oče gad.
,,Kaj zato, le daj mi 'nemštim'!''
Po daljšem upiranju kihne gad trikrat v pastirja ter mu zagrozi, da ne sme nikomur povedati te skrivnosti, sicer bo v hipu umrl.
Pastir zapusti kačji grad ter odide k svojim ovcam.Najde jih na istem mestu, kjer jih je pustil. Na bližnjo veliko češnjo priletita dva krokarja in se začneta pogovarjati:
,,Koliko denarja je pod to češnjo! Koliko denarja....če bi kdo vedel zanj, bi lahko bogato živel.''
Pastir to sliši, pusti svojo čredo ter gre h grofu. ,,Daj mi močne konje in največji voz, grem po denar.''
Grof se mu smeje, vendar mu ustreže.
Pastir naloži poln voz denarja ter ga odpelje domov, grofu odpove službo, češ, zdaj bom sam grof. Kupi si lepo graščino in se bogato oženi..
Še vadno pa so ga veselile ovce. Kupi si lepo čredo in najame pastirja, ki mu jo pase na pristavi.
Za veliko noč zajaše grof konja, noseča grofica pa brejo kobilo ter gresta pogledat k svoji čredi na pristavo.
Pastir je imel tri pse. Stari pes je venomer cvilil in lajal proti gozdu, mlajša dva pa sta se stisnila nazaj, ker sta se bala volkov. Stari pes zakriči proti gozdu: ,,Dokler bo v moji glavi le en zob, ne boste napravili mojemu gospdarju nič škode.''
''Starega psa čuvaj kot svoje oko, z mlajšima pa stori, kar hočeš!''
Domov grede se grof nenadoma zasmeje.
,,Ti nekaj veš, ker se smeješ,'' reče grofica. ,,Povej še meni!''
Grof noče povedati, toda žena vedno bolj sili vanj. Ker mu ne da miru, ji nposled reče:
,,Če bi ti to povedal, bi moral pri priči umreti'' Žena postane še bolj radovedna in končno ga pregovori.
Grof si fa napraviti krsto in jo prinesti v sobo.Uleže se na posteljo, da bi ženi razodel svojo skrivnost in umrl.
Stari pes s pristave je zvedel za usodo svojega gospodarja in pride ves potrt k njemu.
Grof ukaže psu prinesti kruh, vendar ga ta niti poskusi ne.Samo sedi in žalostno gleda gospodarja.
Tedaj pa  skozi odprta vrata oblastno priteče petelin, ter pozoblje kruh na tleh.
,,Kako si lahko tako trdosrčen, ko pa tvoj gospodar umira'' reče gospod.
,,Naj umre, jaz imam dvesto bab, pa jih vse ustrahujem, moj gospodar pa ne ore niti ene.''
Ko grof to sliši skoči iz postelje, udari ženo za uho in ji pravi:,,To je vsa skrivnost.''