GRAJSKI PASTIR
|
Na nekem dvoru
je služil pastir, ki je za pomoč pri paši na pristavi, imel dva psa.
Nekega dne pastir
vidi,da ograja okrog in okrog gori, na sredi pa sika pisan gad. Ureže
si palico, jo pomoli čez ogenj, gad pa se ovije okrog nje. Ko dvigne palico,
se gad ovije okrog pastirjevega vratu.
,,No, lepa nagrada
za to, da sem te rešil iz ognja.'' reče pastir.
,,Nesi me k očetu
in k materi,'' reče gad.
,,Kam naj te
nesem? Kdo bo pa pazil moje ovce?'' reče pastir.
,,Za ovce ne
skrbi, našel jih boš na istem mestu, samo odnesi me, kamor ti rečem.''
pravi gad.
Pastir gre, kamor
mu reče gad.
,,Ko te bodo
straže pred gradom ustavljale, reci, kar ti bom povedal,'' poučuje gad
pastirja. ,,Moj oče ti bo ponujal srebra in zlata, ker si me rešil iz ognja,
a ničesar ne vzemi, prosi ga le za 'nemštim'. V začetku ti ga ne bo hotel
dati, če pa ne boš maral drugega, ga le dobiš.'' |
|
Pred grajskimi vrati
so stale same kače, vendar se ravna po gadovem nasvetu in končno ga spustijo
noter.
Ko gad zagleda
svojega očeta, stopi predenj in mu reče: ,,Ta pastir me je danes rešil
iz ognja.''
Pastir hoče oditi,
a ga oče gad ustavi: ,,Ne, kam pa greš? Povej, kaj hočeš zato, ker si mi
rešil mojega prvorojenega sina iz ognja? Hočeš zlata ali srebra?''
,,Če mi hočeš
kaj dati, mi daj 'nemštim', drugega ne vzamem nič!''
,,To ti bo škodovalo,''
reče oče gad.
,,Kaj zato, le
daj mi 'nemštim'!''
Po daljšem upiranju
kihne gad trikrat v pastirja ter mu zagrozi, da ne sme nikomur povedati
te skrivnosti, sicer bo v hipu umrl.
Pastir zapusti
kačji grad ter odide k svojim ovcam.Najde jih na istem mestu, kjer jih
je pustil. Na bližnjo veliko češnjo priletita dva krokarja in se začneta
pogovarjati:
,,Koliko denarja
je pod to češnjo! Koliko denarja....če bi kdo vedel zanj, bi lahko bogato
živel.''
Pastir to sliši,
pusti svojo čredo ter gre h grofu. ,,Daj mi močne konje in največji voz,
grem po denar.''
Grof se mu smeje,
vendar mu ustreže.
Pastir naloži
poln voz denarja ter ga odpelje domov, grofu odpove službo, češ, zdaj bom
sam grof. Kupi si lepo graščino in se bogato oženi..
Še vadno pa so
ga veselile ovce. Kupi si lepo čredo in najame pastirja, ki mu jo pase
na pristavi.
Za veliko noč
zajaše grof konja, noseča grofica pa brejo kobilo ter gresta pogledat k
svoji čredi na pristavo.
Pastir je imel
tri pse. Stari pes je venomer cvilil in lajal proti gozdu, mlajša dva pa
sta se stisnila nazaj, ker sta se bala volkov. Stari pes zakriči proti
gozdu: ,,Dokler bo v moji glavi le en zob, ne boste napravili mojemu gospdarju
nič škode.''
''Starega psa
čuvaj kot svoje oko, z mlajšima pa stori, kar hočeš!''
Domov grede se
grof nenadoma zasmeje.
,,Ti nekaj veš,
ker se smeješ,'' reče grofica. ,,Povej še meni!''
Grof noče povedati,
toda žena vedno bolj sili vanj. Ker mu ne da miru, ji nposled reče:
,,Če bi ti to
povedal, bi moral pri priči umreti'' Žena postane še bolj radovedna in
končno ga pregovori.
Grof si fa napraviti
krsto in jo prinesti v sobo.Uleže se na posteljo, da bi ženi razodel svojo
skrivnost in umrl.
Stari pes s pristave
je zvedel za usodo svojega gospodarja in pride ves potrt k njemu.
Grof ukaže psu
prinesti kruh, vendar ga ta niti poskusi ne.Samo sedi in žalostno gleda
gospodarja.
Tedaj pa
skozi odprta vrata oblastno priteče petelin, ter pozoblje kruh na tleh.
,,Kako si lahko
tako trdosrčen, ko pa tvoj gospodar umira'' reče gospod.
,,Naj umre, jaz
imam dvesto bab, pa jih vse ustrahujem, moj gospodar pa ne ore niti ene.''
Ko grof to sliši
skoči iz postelje, udari ženo za uho in ji pravi:,,To je vsa skrivnost.'' |