SEDEM LET PRI BELI KAČI Nekega dne je majhen deček šel v gozd, da bi nabral drva. Vendar pa je po nesreči padel v jamo ob poti. V jami je bilo veliko kač. Bila pa je tudi kačja kraljica, ki je na glavi nosila lepo krono. Deček se je sprva bal kač, potem pa se jih je navadil. Postal pa je lačen. Opazoval je kače, ki so lizale nek kamen in jih je posnemal. Kmalu si je potešil lakoto. Tako je pri kačah preživel sedem dolgih let. Nekega dne ga je kačja kraljica vprašala, če bi šel rad domov. Prikimal je, ona pa je rekla, da ga spusti le pod pogojem, da jih ne bo izdal. Ko ji je prisegel, je lahko šel domov. Domači so ga bili veseli, mislili so, da je že davno mrtev. Ko so ga vprašali, kje je bil toliko let, pa je deček molčal. Vendar pa so toliko časa silili vanj, da jim je povedal, kje je bil in jim tudi pokazal. Splezal je na najbolj oddaljeno bukev od jame, deseto bukev. Trikrat je zažvižgal in ko se je kača le prikazala, ga je žalostno vprašala, zakaj jih je izdal. Nato se je enkrat obrnila in podrla vseh devet bukev, le desete ne. Deček je imel srečo, da je splezal ravno na tisto, drugače bi bilo po njem.