|
Neki reven kmet je delal
metle in jih vozil naprodaj na vsak semenj. Tako je bil vesel, ko se je
usedel na vozu za metle, da je zmeraj pel in vriskal.
- Moj bog, ta revni kmet,
ki metlice vozi naprodaj, je tako vesel, jaz pa ne, ko imam vendar vsega
dovolj in toliko denarja.
Nekoč pa pokliče kmeta k
sebi in ga vpraša:
-No, kmet, kako je to, da
ste zmeraj tako veseli? Kadar vas vidim, zmeraj tako lepo prepevate. |
|
- No, vidite, gospod, jaz se
veselim, da bom imel nekaj denarja, ko bom to svojo robo prodal.
Nato reče gospod kmetu:
- Na, tu imate ta lonček
in notri je denar.
In kmet je še vozil metle
naprodaj, toda popeval ni več. Zdaj ga gospod spet opazuje in si misli:
kako je to, da zdaj noče peti in je tako tiho?
Gospod pokliče kmeta k sebi
in ga vpraša:
- Kako je to, da niste več
tako veseli, kot ste bili prej?
- No, vidite, gospod, ravno
zato, ker mi manjka še nekaj do vrha v lončku denarja, ki ste mi ga dali.
Pa premišljam noč in dan, kako bi si ga pridobil, da bi bil lonček poln.
Gospod pa reče kmetu:
- Prinesite lonček nazaj
k meni, vam bom jaz napolnil lonček.
Kmet prinese lonček in misli,
da mu ga bo gospod napolnil.
Gospod pa mu je vse nazaj
vzel in rekel:
- Imejte rajši svoje veselje
kot pa moj denar. |