Jože Snoj: Poslikava notranjščine

Jezus pade prvič pod križem

Učil si: Jaz sem pot -

zdaj si na poti.

Učil si: Jaz sem luč -

zdaj se temni.

in še si rekel: Jaz sem ozka vrata -

zdaj na široko so odprta

Golgoti - -

- - kako razumeti,

kar se ti godi brez konca in začetka?

Uči se:

Bil je molk in mrč,

Brezdanjega

bila je tema -

Ti

si nam pričal:

Jaz sem Beseda, ki je izgovorila svet,

katera v vas odmeva.

Jaz sem svit, ki noč sveta

ga ne sprejema - -

- - kako doumeti, da si Vse in Nič?

Verjeti, o,

samo verjeti,

da ni zaman, ko Te podira križ,

v to našo skupno bedo prebujenim biti.

***

Jezus pade tretjič pod križem

Dvakrat

je

težek s križem

prevezan les

in v strm hrib

na vsak korak

dvakrat

bolj rezek dih

in vsa Tvoja skrb

za ljudski rod

zgolj še

drhtenje nog,

ko loviš ravnotežje.

Znižan Ti, ki si

Pot,

je cilj

neskončnokrat, vesoljno:

Ne pasti, priti na vrh

z vso, izmučen na smrt,

še preostalo voljo.

A padeš

- - - - - - - - in padaš,

ko - z licem v tleh

ujet v svoje kraljestvo -

zanj premaguješ svet

božje steptan v človeško.

***

Absurd križa

Na štiri strani so Te, Prometeja

samoolučenega,

pribili z žeblji -

od zmeraj

so v križ smeri tega sveta

in tudi rablji na njem

so od nekdaj.

S cvetom dlani in steblom

nog

si vanj vrezana

intarzija, krvaveča -

za vedno,

drug z drugim do smrti izmučena,

ostajata neločljiva.

Za Tolažnika, Resnica luč,

Ti je v svoji temi

posodil

zgolj svojo slepo  bolečino

v zameno -

kakšen do kraja nezglihan bot,

a kako nič vseenega v njem

ni vseeno!

Nikoli, ojoj,

nikoli

ne boš mogel s križa!

Vsi smo desni razbojniki,

vsi iz te zgodbe!

Sami Dizme!

Lastni križ šele nas prepriča.

Tako

VSE

VEDNO je zastonj, tako

NIKOLI

NIČ ni zaman po tej pogodbi.

Nazaj