Jože Snoj: Piknik pikapolonic

Odziv

če se ti ne bi

oglasil

s krikom in vriskom

bi se spremenil v kamnito

steno

in posluzil bi se

od vrha do tal

z lastnim odmevom

in smešen sram

bi me poškrobil

pred preiskujočimi

očmi

angelovimi

saj kdo kot le

on

ti je dal

brez zla slo spola

in zobato medenico v

tem

dekliškem

telesu

in pikapoloničina krila

in sladko rajsko

plesen

po svoji neumrljivi

podobi

***

Žametna krtina

zdravi smo

in luč

žametne krtine nam

sveti

rijemo krti

smrtni

od trebuha do

trebuha

v epohe

na zevu posredi časa

na zevu stoka in

noge

zatajimo sebe in svoje

preroke

o vlažno -

- toplo -

- temna in brez globine

na tebi obtičimo

odcejeni

brez misli

brez prihodnosti

in brez zgodovine

***

Molitev k Brezmadežni

tvojo smrtno sluz

je obsenčil sveti

duh

tvoj brezmadežni obup

je razstlal opoj

rjuh

polmesec tvojih nog

je zazibal

človeški rod

iz rok nam letijo

nedolžni otročiči

naši prsti grabijo

za votlo režo kože

in zmakljivimi brstiči

raz krov drsimo

zgodnja danica

raz snov se nam lušči

strupeni lošč

duše

slabo žgana glina smo

blagoslovljena med ženami

razmočena prst zgolj

pohojena od nevidnega

stopala

Nazaj