Jože Snoj: Lajna drajna

Letalska nesreča

Vid in Jošt sta

dva šoferja,

dva pilota,

dva kondukterja.

Eden vozi, drug

zavira,

karte ščiplje,

pilotira.

Niso karte, ampak

koža.

Ni vagona, je le

soba.

Ni motorjev, je le

trušč.

In še ta, ki z jasnega

z nosom je pristal na

tla,

ni letalo, ampak

Jošt.

***

Vid spreminja svet

Zakaj so hudobni ljudje,

je vprašal Vid,

tega revčka sem gor na

drog

pritrdili?

Ali so napeljavali

telefon?

In, očka, kdo je sploh

on?

Meni se zdi,

da se mi smili.

Veš, Vid, je rekel

očka,

to je križ.

Nanj te pribijejo,

da jim ne zbežiš.

Potem si višje

kot drugi vsi

in vidiš dlje

od drugih

ljudi

in za kazen umreš,

ko je ura tri.

Vsak lahko doseže

to čast, vsak od nas, vsak čas,

vsak dan.

Ampak, očka, ta čast

boli

kot dolgi trni,

kot rjavi žeblji.

Jaz bom vse križe

pometal stran!

Boš, Vid, seveda boš.

Ti že, ti! saj znaš

toliko lepih stvari.

Nazaj