Nazaj na glavno stran

Nazaj na začetek

Nazaj na glavno stran

STVARNA LASTNA IMENA – SKRAJŠANA IN NADOMESTNA

1. Na kratko moramo ponoviti nekaj temeljnih pravopisnih pravil, da bomo lažje odgovorili na zastavljeno vprašanje. Slovenski pravopis (SP 2001) v poglavju o stvarnih imenih svetuje, da pišemo pri večbesednih stvarnih imenih prvo besedo z veliko začetnico, neprvo pa z malo, razen če ni sama lastno ime. Po SP poznamo devet večjih pomenskih skupin stvarnih imen, med katerimi nas podrobneje zanimajo imena umetnostnih in neumetnostnih besedil (Ustava Republike Slovenije, Zakon o delovnih razmerjih, Stiški rokopis), imena organizacij in družbenih teles (Rdeči križ Slovenije, Gospodarska zbornica Slovenije), društev, družb (Društvo slovenskih pisateljev, Mladinska knjiga, Zveza prijateljev mladine), imena delovnih skupnosti, organizacij, podjetij in delniških družb, imena zavodov in ustanov (Nova Ljubljanska banka, Zavod za varstvo kulturne dediščine, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Ekonomsko-poslovna fakulteta), imena oddelkov ustanov in nesamostojnih enot delovnih organizacij (ZRC – Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, FF – Oddelek za pedagogiko), imena upravnih enot, in sicer družbenopolitičnih in upravnih skupnosti (Občina Kočevje, Krajevna skupnost Pijava Gorica); in organov družbenopolitičnih skupnosti in ustanov, podjetij (Vlada RS, Državni svet, Nadzorni svet).

2. Ker so stvarna lastna imena lahko zelo dolga, jih želimo v besedilu skrajšati, kar lahko naredimo na tri načine: z okrajšavo (Uradni list RS = Ur. l. RS, lahko tudi kot kratica UL); s skrajšanjem celotnega imena na eno ali dve besedi z izpuščanjem nekaterih besed: Državni zbor RS = Državni zbor, Državni svet RS = Državni svet, Zakon = kadar imamo v mislih točno določen zakon, če smo pred tem pojasnili, da krajšamo zaradi dolžine; Institut Jožef Stefan = Institut pišemo z veliko začetnico vedno, ko se ta nanaša na točno določeno ustanovo, o kateri govorimo, tudi če v neokrajšani različici ni naveden na prvem mestu v besedni zvezi, ki to ustanovo poimenuje. SP navaja primer za tako krajšanje: Slovenska akademija znanosti in  umetnosti = Akademija. In že smo pri tretjem načinu krajšanja, tj. s kratico: Inštitut za varovanje zdravja = IVZ, morda je to najboljši način, tako je bolj nedvoumno, za kateri inštitut gre. Seveda pa moramo takšno kratico v besedilo najprej uvesti, kar pomeni, da jo uporabimo običajno šele potem, ko se je v besedilu celotno ime že pojavilo, saj sicer ne bi bilo jasno, kaj kratica sploh pomeni (če ne gre seveda za neko zares uveljavljeno kratico). Vsekakor pa moramo paziti, da to pisanje poenotimo, kar pomeni, da v istem tekstu ni smiselno pisati enkrat Institut, drugič IJS, če se ti oznaki nanašata na ime istega inštituta. Bolje je, da se kratica ponovi večkrat, kot pa da preskakujemo od enega poimenovanja k drugemu samo zato, da bi se izognili pogostim ponovitvam.

3. PP, 104. odstavek pa navaja nasprotno izjemo. Namreč, kadar nimamo v mislih točno določene organizacije oz. ustanove ipd., ampak le vrsto, takšna večbesedna poimenovanja, ki so pogosto zelo opisna, zapisujemo z malo začetnico, npr.: Študira na univerzi v Mariboru, ne v Ljubljani. Če določena zveza besed nima točno določenega naslovnika, to ni več lastno ime, čeprav je enako zapisana kot lastno ime.

Pa poglejmo še naše primere. Zakon o delovnih razmerjih, Državni svet RS, Vlada RS, Državni zbor RS (osrednji parlament v nekaterih državah), Državni svet RS … To večbesedno poimenovanje se lahko uporablja kot lastno ali kot občno ime. Kot lastno ime ga rabimo, ko je to njegovo ime, uradni naziv. V tem primeru ga pišemo z veliko začetnico. Kot občno ime pa ga rabimo za poimenovanje vrste zakona (SSKJ navaja pod geslom zakon naslednje primere: splošno veljaven pravni predpis z najvišjo pravno močjo, podrejen ustavi: zakon velja, zakon, z zakonom zajamčene pravice, kršiti zakon, proučevati zakone, osnutek zakona, členi zakona, devizni zakon, pokojninski zakon, pravni zakon …) oziroma enega izmed mnogih zakonov, ki ni točno določen. Takrat ga pišemo z malo začetnico.

Besede, kot so vlada, ustavno sodišče, ustava ipd., se pišejo z veliko začetnico le, če gre za poimenovanje posamezne, točno določene entitete. Če jim torej dodamo določilo tipa Republike Slovenije, jih pišemo z veliko začetnico, saj je s tem mišljen npr. točno določen politični organ točno določene države (Vlada Republike Slovenije je tako rekoč ime tega organa). Če pa gre za poimenovanje splošnega, za vrstno poimenovanje tipa organa, se iste besede pišejo z malo začetnico.