nazaj na glavno stran
 pika
vezaj in pomišljaj

LOČILA

Joža Repar Lakovič, http://www2.arnes.si/~jlakov1/

V zadnjem času dobivam od obiskovalcev spletne strani pogosta vprašanja o ločilih. Predvsem ste v dvomih, ali vedno napisati veliko začetnico za piko, kdaj  je primerna vejica in kdaj podpičje, kako se pravilno uporablja poševnica, s presledkom ali brez, da ne govorim o popolni zmešnjavi pri uporabi vezaja (-) in pomišljaja (–). Največkrat je za vas vseeno in isto, čeprav ni res. Večni dvom tri pike ...stično ali nestično. Potem pa je tu še nesrečni deljaj, ki pa ima na srečo zelo omejeno jezikovno uporabno vrednost. 

Preden se lotimo posameznih ločil, nekaj splošnega o njihovi uporabi. Pri ločilih ločimo:

1. Skladenjsko rabo, s katero zaznamujemo tonski potek, premore, vrste stavkov, povedi itd; pika (.). vprašaj (?), klicaj (!), vejica (,), podpičje (;), dvopičje (:), pomišljaj (–), vezaj (-), tri pike (...) 

2. Neskladenjsko rabo, s katero zaznamujemo okrajšave besed in besedila, vrstilnost števnikov, kratnost  prislovov, zapisanih s številkami, simbole itd.; pika, opuščaj, vejica, vezaj, deljaj, klicaj, vprašaj, dvopičje ... 

3. Skladenjsko se ločila rabijo:

– na koncu povedi: pika, klicaj, vprašaj, tri pike, pomišljaj;

– na koncu dela povedi: vejica, podpičje, dvopičje, tri pike, pomišljaj;

– na začetku povedi ali njenega dela: narekovajni in odstavčni (alinejni) pomišljaj in tri pike kot  znamenje izpusta;

– na začetku in koncu povedi ali njenega dela: oklepaji, dvodelni pomišljaj in narekovaji.

 Predstavila bom posamezne vrste ločil in zaplete pri uporabi. Začeli bomo s končnimi ločili, prvo najmočnejše tako ločilo je pika.  

nazaj na začetek

PIKA (.)

SKLADENJSKA RABA PIKE

 Piko pišemo na koncu samostojne proste ali zložene povedi. Pri pisanju pike je vprašanje predvsem, kdaj pike ne pišemo. Pike nimajo na koncu povedi:

1. naslovi in napisi: naslovi člankov, knjig, napisi na stavbah (imena podjetij, ustanov ...)

2. naslovne strani knjig, revij ...

Zbirka Sopotnik 
Naravoslovje
Cankarjeva založba, Ljubljana 1996

3. podpisi v dopisih:   

Lep pozdrav,  
Nataša

4. napisi pod slikami ipd.:

Razdelitev po regijah

če je več zapisov, potem se piše tudi končna pika:

Razdelitev po regijah. Pripravil Statistični urad RS.

5. enote v glavah dopisov:

Slovenski inštitut za revizijo 
Dunajska 106 
Ljubljana

6. konec abecedno urejenih seznamov:

pek 
pekovka
pekovski mojster

7. konec enot v stolpcih:

Obvestijo se:

predsednik
tajnik
stranke
arhiv

8. piko zaznamujemo z vejico v premem govoru na koncu dobesednega navedka pred spremnim stavkom: 

"Včeraj so našli še zadnje ostanke letala," je pripomnila Teja.

 NESKLADENJSKA RABA PIKE

Neskladenjsko piko pišemo:

1. za okrajšavami posameznih besed: t. i. (tako imenovani), ipd. (in podobno), tj. (to je), mag. (magister).

Brez pike pišemo kratice za simbole, npr. za mere, uteži, denar, kemične spojine.

2. za številkami: kadar zaznamujejo vrstilne števnike: 

15. 9. 2003, 90. leta prejšnjega stoletja, Karel V. ...

Kako zapisujemo, ob kateri uri? 

Ob 8.00, 8.15, 8h, ob 8. uri zjutraj.

3. med deli številk, da ločijo enote različnih stopenj ali kot znak za množenje: 132.384 (pri ločevanju večjih števil lahko uporabimo namesto pike presledek), 8 . 4 = 32 (med posameznimi računskimi znaki je vedno presledek).

4. pike ne pišemo za glavnim števnikom 

Pri 60 letih je bil še krepak, ampak 60. leta 20. stoletja

V členih 8–12 Direktive Sveta Evropskih skupnosti, ampak v 5.–10. členu je nekaj novosti.

5. veliko je napak, kadar naj bi se srečali na koncu povedi dve piki zaradi okrajšave: ... pri naštevanju členov, prilog ipd. Pika okrajšave zadostuje tudi za končno ločilo.

6. piko pišemo med deli enot v desetični klasifikaciji UDK in med oznakami posameznih strokovnih besedil (8.9.11.1). Te pike in druga znamenja pišemo stično.  

VEZAJ (-) IN POMIŠLJAJAJ (–)

Dve različni ločili, s katerima imajo pisci besedil pogosto težave, pa ne s tem, kje ločilo uporabiti, ampak katero. Kako ga zapisati, stično ali nestično? Katero črtico, dolgo ali kratko?

Vse posebnosti pri rabi niso upoštevane, predstavila sem le tiste, s katerimi imajo pisci po mojih lektorskih izkušnjah največ težav.

VEZAJ (-) – KRATKA ČRTICA 

1. Stični vezaj pišemo:  

1.1 namesto besede in med zloženimi deli besedila:  

slovensko-angleški slovar; vzgojno-izobraževalni; Ekonomsko-socialni odbor; gospodarsko-ekološki; 

1.2 med podrednimi zloženkami: 

30-letnica; 3-odstotna inflacija; 12-krat; TV-novela;  

1.3 v strokovnem pisanju na koncu pisno osamosvojenega dela zloženke ali sestavljanke: 

dvo- in tristopenjski študij; višje- in visokošolska izobrazba; 

1.4 med kratičnim imenom, pisanim z velikimi črkami, in končnico, pisano z malimi: 

SURS-a (ali Sursa); EU-ja;  

1.5 za naveznim členkom le pred kazalnim pridevniškim, posamostaljenim ali prislovnim zaimkom:

 le-ta; le-sem; le-tu; 

2. Nestični vezaj pišemo: 

2.1 med deloma dvojnega imena, ko se obe imeni pregibljeta, ker gre za dva dela kraja, npr.: 

Šmarje - Sap (Šmarja in Sapa);  

2.2 med osebnim imenom in vzdevkom ali med prvotnim in privzetim priimkom: 

Josip Murn - Aleksandrov; Marta Kocjan - Barle;  

2.3 nestični vezaj se pri priimkih v novejšem času opušča; 

POMIŠLJAJ (–) – DALJŠA ČRTICA 

 Pomišljaj je lahko enodelni ali dvodelni. Načeloma je nestično ločilo. 

1. Enodelni se pogosteje uporablja v leposlovnih besedilih:  

1.1 poudarjeno ločuje besedo ali misel stavka: 

Ti meni luč – jaz tebi ključ; 

1.2 vpeljuje poudarjeno pristavčno  pojasnilo že zapisane besede ali besedne zveze: 

Le eno je pomembno – poštenje; 

1.3 zaznamuje nedokončano misel: Molčite, drugače –! (lahko se uporabijo tudi tri pike namesto pomišljaja); 

1.4 narekovajni pomišljaj, samo na začetku odstavka, kadar pred njim ni spremnega stavka:  

– Kje je? vpraša sosed besno. V omari?  

2. Dvodelni pomišljaj loči vrinjeni stavek od drugega dela povedi (običajno je na takih mestih vejica):

2.1 Delo Ekonomsko-socialnega odbora – enega od več teles Evropske unije – je zelo pomembno pri sprejemanju ... V strokovnih besedilih se pogosteje uporablja vejica, lahko pa v prvem delu vrinjene povedi nestični pomišljaj, v drugem delu pa vejica.

3. Neskladenjska raba pomišljaja povzroča piscem veliko težav.

3.1 Namesto da bi zapisali v letih od 1991 do 2001 se je veliko spremenilo, lahko zapišemo v  letih 1991–2001 se je...; odprto za stranke 8–12 (lahko tudi od 8. do 12. ure ali 8.00–12.00); avtocestni odsek Ljubljana–Trojane je odprt, kar pomeni, da je avtocestni odsek od Ljubljane do Trojan odprt;

3.2 v strokovnih besedilih  se pogosto zamenjuje odstavčni ali alinejni pomišljaj z vezajem, saj avtomatski urejevalnik vedno ponudi vezaj: uporablja se pri naštevanju, opredeljevanju, na primer: 

Lastna imena se delijo na:

– osebna,

– zemljepisna,

– stvarna.

3.3 nestični pomišljaj v matematiki pomeni minus (–) 14 – 3; pri navajanju temperature stični: –8° (ali –8 °C).

nazaj na začetek
nazaj na glavno stran