Nazaj na glavno stran

nazaj na začetek

Nazaj na glavno stran

KRAJŠAVE SO KRATICE, FORMULE IN SIMBOLI.

Pri svojem delu velikokrat naletim na kratice, hkrati z njimi pa tudi na zadrege piscev pri njihovi uporabi. Zato sem se odločila, da predpočitniški članek namenim prav njim.

Kopičenje kratic ni priporočljivo. Sodobni jezik vse pogosteje posega po kratičnih in simbolnih poimenovanjih, tako domačih kot prevzetih. Da ne bi prepogosto ponavljali enakih nazivov različnih ustanov, organizacij, mednarodnih združenj ipd., se odločamo za krnitev. Piscem se ponavadi zdi samoumevno, da bralci razumejo njihove kratice ali okrajšave, zato se velikokrat zgodi, da nikjer ne pojasnijo kratičnega poimenovanja. Pri krajšanju moramo vedno razložiti pomen kratice; natančno je treba zapisati celotni naziv besedne zveze poleg kratičnega poimenovanja, ki smo se ga odločili uporabljati. V nekaterih strokovnih člankih avtorji pomotoma uporabljajo enako kratico za več različnih besednih zvez, kar je popolnoma narobe in zavajajoče za uporabnika. Kdaj in kako tehnično to opravimo, je naša odločitev; lahko, ko se kratica prvič pojavi v besedilu, lahko v legendi določenega članka ali publikacije na začetku ali na koncu besedila.

S kraticami so nasploh križi in težave. Kako jih zapisovati? Ali jih sklanjati ali ne? Ali z vezajem ali brez? Ali z malo črko ali z veliko? Ali je za njimi pika kot končno ločilo ali ne? S tem zapisom želim na najkrajši in najjasnejši način odgovoriti na vsa izrečena in neizrečena vprašanja piscev.

Formule in simbole pišemo po dogovoru z velikimi in malimi črkami. Formule beremo črkovalno, simbole pa črkovalno le pri narekovanju, drugače jih razvezujemov prvotna poimenovanja, dostikrat pa tudi prevedemo: Na - natrij, O - kisik, t - čas. Simbole in merske enote pišemo načeloma s presledkom: 5 m (metrov), 35 a (arov). Nečrkovalno brane in govorjene kratice s pogosto rabo prehajajo med navadno pisano besedje in se potem tako tudi pišejo: emšo, Eurostat, Isco ...

Najpogosteje okrnemo besede ali stalne besedne zveze prav do začetnih črk: Eurostat (Statistični urad Evropske unije), WTO (Svetovna turistična organizacija), NaCl (natrijev klorid), RRD (raziskovalno-razvojna dejavnost), m (meter) ...

Kratice beremo kot druge besede ali pa črkovalno. Z velikimi tiskanimi črkami zapisana kratična imena lahko prehajajo med navadna lastna ali občna imena in se temu primerno izgovarjajo in pišejo, tj. z veliko začetnico samo, če so lastna: EMŠO (enotna matična številka občana): EMŠO-ja, EMŠA, emšo - emša; NUK - NUK-a, Nuka; SURS (Statistični urad RS) SURS-a ali Sursa; OZN - OZN-a, GIS - GIS-a.

1. z malo, s stičnim vezajem, če se kratično ime konča na soglasnik: IMF - IMF-a, OECD - OECD-ja, BDP - BDP-ja, DDV - DDV-ja; enako se pišejo tudi podaljšave osnove: CDPO (Evropski komite za prebivalstvo) - CDPO-ja, DURS - DURS-a;

2. z veliko, kadar se kot sklonilo uporabi zadnji samoglasnik kratičnega imena: ISCO (Mednarodna standardna klasifikacija poklicev) - ISCO-ja ali ISCA, EMŠO - EMŠA. najbolje je, da taka imena zapišemo v navadni pisni obliki in jih tako tudi sklanjamo: emša, emša ..., Isco, Isca ...

OKRAJŠAVE

Okrajšave so okrajšano zapisane besede ali besedne zveze; znamenje okrajšanosti je pika. Okrajšave so samo pisne. Med branjem jih večinoma besedno razvezujemo.

 1. Okrajšave besednih zvez pišemo s presledkom za vsako okrajšano besedo in s piko, ki ima v tem primeru neskladenjsko vlogo: navedeno mesto - n. m., tako imenovani - t. i., tega leta - t. l., družba z omejeno odgovornostjo - d. o. o., oziroma - oz. ...

2. Zloženke okrajšamo tako, da okrajšane dele pišemo skupaj brez odmika, vendar tudi z vezajem, če je tako zapisana neokrajšana beseda: lastnoročno - l.r., ameriško-slovenski - am.-slov.

3. Nekatere okrajšave pišemo samo skupaj: itd., ipd., npr., tj. str., dr.

Spol in sklanjatev kratic

S sklapljanjem združujemo besednozvezne podstavein jih ustrezno okrnimo, nato pa združimo v novo besedo. Tako nastali samostalniški sklopi, imenovani kratice, se uvrščajo v določen spol in sklanjatev, črkovni navadno v prvo moško sklanjatev, razen če se končujejo na samoglasnik.

Kratični samostalniki, ki se ne končajo na nenaglašeni -a, se sklanjajo po prvi moški sklanjatvi.

Podredne zloženke v primerih, ko je prva sestavina črka, kratična zveza črk ali števka, se pišejo s stičnim vezajem: C-vitamin, PTT-služba , TV-program, ...vendar vitamin C, služba PTT,

program TV ...

Zloženke s številkami kot prvo sestavino pišemo z vezajem: 100-leten, 78-odstoten, 30-tonski.

Nekatere zveze kratic se pišejo tudi narazen, npr. GU RS (Geodetska uprava Republike Slovenije).

Vir: Slovenski pravopis. Pravila 1, Ljubljana, 1994.

Primeri kratičnih poimenovanj so vzeti s Statističnega urada RS in Geodetske uprave RS.