Jezikovni prispevek

nazaj na glavno stran

 

SPOROČILO

VABILO

VOŠČILNICA, ČESTITKA

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

nazaj na začetek

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

nazaj na začetek

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

nazaj na začetek

nazaj na glavno stran

 SPOROČILO, VABILO, ČESTITKA

Joža Repar Lakovič, http://www2.arnes.si/~jlakov1/

SPOROČILO

Bliža se čas velikega praznovanja, kmalu nas bo preplavila evforija in panično bomo začeli pisati vabila na zabave, voščilnice, zahvale. Tokrat bomo želeli biti izvirnejši, boljši kot ponavadi, duhovitejši ..., vendar bodite previdni! Poskušali bomo ugotoviti, kakšno naj bo sporočilo, da bo dobro, kako najbolje sestaviti vabilo za zabavo, prireditev, razstavo, kako napisati dobro voščilnico, hvaležno zahvalo ipd.

Kako pomembno je dobro napisano sporočilo, vsak dan sami ugotavljamo: "Ta je pa dobro napisal." S tem pohvalimo pisca, saj nas je njegov način izražanja prevzel. Vsak se izraža na svoj način, kar pomeni, da ima vsak svoj slog pisanja. Za uspešno sporočanje je potrebno dobro obvladanje jezika in stvari, o kateri pišemo, ter poznavanje naslovnika. Na kaj vse moramo paziti pri pisanju?

Ustreznost sporočanja

Sporočanje je ustrezno, če so oblika, vsebina in jezikovna znamenja v besedilu usklajena z okoliščinami sporočanja. Pisec mora izbrati ustrezno obliko, vsebino in jezikovna znamenja.

Natančnost sporočanja

Sporočati je treba le o stvareh, ki jih dobro poznamo, upoštevati moramo tiste besede, ki jih razumemo, obvladamo. Če želi pisec v svoj govor, nagovor vključiti zgodovino, mora natančno poznati zgodovinska dejstva, o katerih bo govoril. Poznati mora pomen besed, ki jih bo uporabil. Če želi uporabljati tujke, da bo postalo njegovo besedilo bolj pomembno, mora upoštevati tudi, komu je njegovo govorjenje namenjeno.

Jasnost sporočanja

Besedilo je razumljivo, če je sporočanje jasno. Pisec mora imeti jasno predstavo o vsebini - o njenih prvinah in o razmerjih med prvinami (pravilna raba sklonov, predlogov).

Jedrnatost sporočanja

Pisec je jedrnat, če z malo besedami pove bistvo nečesa. Upošteva majhno količino jezikovnih sredstev, ne ponavlja istih besed, stvari poimenuje, ne opisuje.

Besedilo sestavimo tako, da ni nepotrebnega ponavljanja, se izogibamo mašilom, ne uporabljamo izrazov, ki kažejo osebnostne značilnosti pisca. Izogibamo se pomensko izpraznjenih besed in obrabljenih fraz.

Jezikovna pravilnost sporočanja

To pomeni, da pisec upošteva slovnična pravila jezika in ustrezno z njimi tvori povedi. Upošteva pravopisna pravila slovenskega jezika (raba velike, male začetnice, ločila, pisanje skupaj / narazen, uporaba tujk ...).

 

VABILO

Vabilo je lahko pisno ali ustno. Če dobimo pisno vabilo, se moramo pisno zahvaliti in sporočiti, ali bomo prišli ali ne. Poslati ga moramo vsaj teden dni pred določenim dogodkom. Vabila so različnih vrst:

  • osebna: vabimo prijatelje, znance, sorodnike ...,
  • javna: navadno so tiskana in namenjena več ljudem,
  • uradna: pošiljajo se članom organizacij, društev, združenj ...

Osebno vabilo

Pisno vabilo mora vsebovati kraj, datum in uro praznovanja. To lahko napišete okrepljeno ali podčrtate, da izstopa iz sobesedila. Osebno vabilo pišemo lastnoročno, če jih je veliko, lahko tudi na računalnik. Če vabimo ožji krog prijateljev, napišemo, koga vse smo povabili. Ne vabite med seboj sprtih ljudi na isto slovesnost. Ne pišite humornih vabil, če ne znate izbrati pravih besed.

Javno vabilo

Taka sporočila so namenjena širši javnosti. Lahko je objavljeno v radiu, na televiziji, v dnevnem časopisju, na javnih oglasnih deskah. Vabimo navadno na predavanje, odprtje razstave, koncert, literarni večer, ples, posvetovanje. Objavljeno mora biti pravočasno, da povabljenci lahko uskladijo ostale obveznosti. Vsebuje tele podatke: kdo vabi, na kaj vabi (vrsta prireditve, srečanja), kraj in čas (datum in uro) prireditve. Napisano mora biti enoumno (ne sme imeti več možnih razlag). Oblikovano je s poudarjenim naslovom prireditve, srečanja.

Uradno vabilo

Pošiljamo ga članom kake organizacije ali skupnosti oseb na dom. V desnem zgornjem kotu napišemo datum pisanja. Nato napišemo naslov, npr. Vabilo. Z vljudnostnimi frazami, kot so Vljudno vabljeni, Vabi Vas, povabimo naslovnika na prireditev in poudarimo kraj in čas prireditve. Zapišemo ali priložimo dnevni red, zaključimo pa z navedbo funkcije pisca vabila in z njegovim podpisom.

 

VOŠČILNICA, ČESTITKA

Lepo vedenje in pozornost do prijateljev, znancev in poslovnih partnerjev od nas zahteva, da voščimo, čestitamo za osebni uspeh, srečo, rojstni dan, praznike ipd. V teh hitrih časih zelo redko pišemo, pa še takrat ponavadi po ustaljenih pravilih, obrazcih, zato smo pogosto v zadregi, kaj napisati, kako in koliko.

  1. Čestitki oz. voščilnici ne smemo pripisati ničesar drugega ( brez raznih pripisov, opomb ...).
  2. Besedilo vedno napišemo lastnoročno in s tem izrazimo naš odnos do naslovnika.
  3. Možnost imamo izbirati med že napisanimi voščilnicami, čestitkami. V takih primerih lahko poleg že natisnjenega osnovnega besedila dodamo še kako prijazno besedo in se podpišemo. Znancem se podpisujemo samo z imenom, poslovnim partnerjem pa z imenom in priimkom.

    4. Vse pogosteje izbiramo med voščilnicami z umetniškimi posnetki (reprodukcijami) del starih in sodobnih slikarjev (pri nas so zelo znane razglednice z motivi M. Gasparija, ki posega v našo etnološko preteklost s starimi ljudskimi običaji). Tudi voščilnice, ki jih izdajajo dobrodelne organizacije, društva, domača in tuja (Unicef, Društvo paraplegikov ...), so v zadnjem času pogoste, saj s tem pomagamo tudi takim ustanovam.

  4. Čestitko oz. voščilnico naredimo lahko tudi sami, zlasti, kadar pišemo prijateljem in znancem. Poslovnim partnerjem lahko pošljemo čestitko tudi samo besedilno, če smo prepričani, da imamo kaj povedati.
    1. Večne težave imamo z vprašanjem, kaj napisati, da ne bo navadno, banalno, suhoparno, dolgočasno, butasto? Predvsem si moramo vzeti čas in dobro razmisliti. Včasih je veliko težje nekaj napisati na kratko in v zapisano zajeti vse, kar želimo.

4.2. Ker je letos še posebna priložnost, da se izkažemo, saj se izteka tisočletje, bom poskušala pomagati z nekaj namigi.

  1. Odločite se, ali boste resni ali humorni. Veliko lažje je napisati nekaj resnega kot smešnega, da se sami ne osmešimo. Razmislimo, kako dobro poznamo (tudi osebno) poslovnega partnerja. V voščilo dodajmo osebno noto, tako da bo imel naslovnik občutek, da je voščilo resnično namenjeno samo njemu in ni eno izmed tisoč drugih. Morda ima rad starine in je kdaj omenil, kako neznansko lepo čajno mizico je videl, pa so jo že prodali. Kako bi to lahko vključili v čestitko?

    2. Primer: Spoštovana gospa Teja,

    v naslednjem tisočletju se bodo starine nenadoma neznansko postarale in vsepovsod jih bo na pretek. Morda se bo pa le našla še kakšna čajna mizica, za katero bova skupaj spila kavo.

    Vse najlepše Vam želi

    Matevž Kadunc

  2. Naslovnik, ki bo prejel osebno voščilo, si ga bo zapomnil in cenil vašo pozornost. Poskušajte biti v pisanju čestitk pred ostalimi. Ne čakajte na zadnji teden, ko ljudje navadno samo še odlagamo prejeto pošto na kup in jo bomo prebrali "kasneje". Če smo prvi, imamo prednost. Napišemo lahko karkoli, to pomeni popolno svobodo pri pisanju, in nimamo občutka, da smo pozni. Poleg tega si vzamemo čas in natančno preberemo, pomislimo na partnerske odnose, smo počaščeni zaradi intimne pozornosti in si to zapomnimo.

 

Ko boste kmalu začeli razmišljati o sestavljanju vabil, čestitk in zahval, se tega ne lotite kot bremena, pač pa uživajte in ne bodite preveč togi in pesimistični. Ne bojte se, da boste "izpadli" smešni, dovolite si nekoliko več. Če boste v dvomih, vprašajte še koga za mnenje. Vaša duhovitost in sproščenost bosta odsevali tudi v vašem poslu.